Znanje za razvoj (Projekt Erasmus +) natisni E-pošta

Morda ste se v preteklih dneh spraševali, zakaj so stoli iz nule na hodniku in v njej tujegovoreči ljudje. V tej učilnici so se zbirali udeleženci projekta Erasmus+.

To so bili naši dijaki in dijaki 2. gimnazije Osijek, ki so v 5 delavnicah krepili svojo podjetnost, umetniško žilico in stopili iz varnih okvirjev dela za šolskimi klopmi. Ob tem so krepili mednarodna poznanstva ter sodelovali z mentorji od tu in tam.

Rimljan, ne jezi se
Ena od delovnih skupin je na težko prebojen trg poskušala spraviti inovativen izdelek ptujskih gimnazijcev, igro Rimljan, ne jezi se. Za izračun končne cene in prodajnega uspeha so upoštevali mnoge dejavnike, kot so izbor ciljne skupine, oglaševanje, transport in sorazmernost cene z zanimanjem. Z grafično predstavitvijo so nam prikazali, da bi ob upoštevanju vseh stroškov (start up ipd.) in trženju igre po najvišji standardni ceni podobnih iger imeli 5 evrov zaslužka.

Biti viden, prepoznan
»Vse je odvisno od urednika,« nam je povedala novinarka kanala A. Ta medijska hiša je bila cilj skupine, ki se je ukvarjala s tehnikami promocije in dela z javnostjo. Najuporabnejši nasvet za pridobitev pozornosti urednika: povej čim več že v »zadevi« elektronskega sporočila. Dijaki te skupine so imeli redko priložnost ogledati si televizijsko hišo in snemalne studie ter se preizkusiti v delu PR (strokovnjakov za stike z javnostjo).

Pozdravi v slikah
Se spomniš, kako so se tvoji gostje razveselili vseh slikovitih in raznovrstnih razglednic Ptuja? Tako je! Tudi mi ne. Je pa ta problem ptujskega turizma zaposloval še eno izmed skupin  projekta Znanje za razvoj. Od 5 predstavljenih prototipov razglednic je večina udeležencev glasovala za idejo, ki predstavlja ptujsko (ne)sveto trojico: terme, pust in vino.
Katera pa je tebi najbolj všeč?

Turizem na Ptuju danes in še kdaj
Projekt je potekal na Ptuju, zato se je spodobilo preiskati, v kakšnem stanju je podjetnost pod krinko turizma prav tukaj. Gotovo si se kdaj spraševal, kako se počutijo na Ptuju številni turisti. Čez nekaj let bomo tudi mi, gimnazijci, imeli moč, da naredimo Ptuj turistom privlačen in domačinom prijazen. Zato se moramo zanimati, kaj negovati in ohranjati odlično še naprej ter iskati tudi možnosti izboljšav, ki bodo na podlagi želja turistov in naših lastnih opažanj Ptuju ustvarile sloves, ki bo kar sam vabil obiskovalce.
Trenutno stanje zadovoljstva turistov na Ptuju se da najlaže ugotoviti z anketo. V 4. skupini Erasmus+ so jo udeleženci projekta izvedli med mimoidočimi obiskovalci Ptuja vseh starostnih skupin več narodnosti. Največ je bilo upokojencev, ki so v paru prišli na izlet na Ptuj. Za naše mesto so izvedeli prek televizije, literature in geografije. S športno ponudbo so nekoliko manj zadovoljni, z nastanitvijo in gostinstvom bolj, urejenost mesta pa jim je najbolj pri srcu. Kaj na Ptuju pogrešajo, so predstavili v predlogih. Želijo si več dogodkov, boljšo promocijo Ptuja ter imenitnejšo urejenost zgradb. Večina bi se jih z veseljem vrnila v naše najstarejše slovensko mestece. Več lahko preberete v pogovoru z Žanom Ciglarjem.

Rov Skriti Ptuj ali drobci ptujske zgodovine za vse generacije
Ena izmed skupin se je ukvarjala z nalogo, kako pridobiti ravnatelje ptujskih osnovnih šol, da pošljejo svoje učence na ogled rova »Skriti Ptuj«. To je rov pod ptujskim gradom, nekdanje vojaško skladišče, sedaj pa najnovejši projekt priznanega režiserja in igralca Sama M. Strelca. Ta ga je skupaj s številnimi prijatelji, znanci in somišljeniki uredil ter opremil z različnimi ptujskimi znamenitostmi in detajli, na katere drugače ne bi bili pozorni.
Skupina je imela navodilo, naj si zamisli elektronsko pošto za ravnatelje, v kateri bo čim bolj prepričljivo predstavljena ta nova ptujska znamenitost. Dijaki so cilj dosegli s kratkim filmom, slikami in besedilom o rovu. Oglaševali so ga kot »podzemno učilnico«, ki bi jo učitelji lahko vključili v pouk tako likovne umetnosti kot tudi zgodovine. Sodelujoči dijaki so se po našem mnenju res dobro izkazali, resnično relevantno pa je mnenje naročnika tega »oglasa«, Sama M. Strelca.

• Gospod Strelec, zakaj ste se pravzaprav odločili za tak poziv ravnateljem? Se vam zdi, da rov še ni dovolj dobro poznan?
Ne, mislim, da je rov že kar dobro znan, saj smo od junija imeli več sto obiskovalcev. Želimo pa si, da bi si rov organizirano ogledale večje skupine mladih, zato smo kot opomnik ravnateljem poslali e-pošto, v kateri jih vabimo k sodelovanju.

• Kako se vam je zdelo gradivo, ki so ga dijaki pripravili?
Super, še posebej mi je bil všeč film. Komaj čakam, da si ga doma še enkrat v miru ogledam. Navdušujoče pa je, da so vse skupaj, od ideje do izvedbe, izpeljali v enem samem tednu.

S 3 kliki do podzemne učilnice

V imenu novinarske ekipe Gimnazije Ptuj čestitamo vsem mladim dušicam, ki so, (upajmo), veliko pridobile iz te izkušnje.

Julija Menoni, Vita Pernat, Carina Petrič in Let Lovse, 2. b