Intervju z Žanom Ciglarjem natisni E-pošta

PROJEKT ERASMUS +

Zaželena človeška lastnost – podjetnost v najširšem smislu

Gimnazijec, si si že kdaj želel potovati, se bolje naučiti jezika naših južnih sosedov, spoznati nove prijatelje in pridobiti znanje, ki ti bo v današnjih časih izjemno koristilo? Prav vse to je tudi mogoče. A samo pod pogojem, če si član projekta Erasmus+ na Gimnaziji Ptuj. Osrednja tema, o kateri boš bral v tem članku, bo podjetnost. Menim, da je prav to ena izmed najkoristnejših zadev, ki pripomore k lažjemu jadranju čez močne vetrove in valove v življenju mladih, ki so zagnani, a s premalo izkušnjami, da bi uspeli jadra uspešno voditi v svoj prid. Tudi če nisi bil udeležen v delavnici projekta Erasmus+, lahko v naslednjih vrsticah začutiš vsaj del znanja, ki so ga pridobili sodelujoči.

Ptuj lahko naredimo atraktiven le, če smo podjetni. O podjetnosti in podjetništvu sem se pogovarjala z udeležencem delavnice Erasmus+, dijakom 4. letnika, Žanom Ciglarjem, ki pravi: »Pametno se mi zdi, da že v času srednje šole pridobiš izkušnje oz. spretnosti podjetništva, saj marsikateri študent ob končanem študiju nima pojma, kako bi začel svoj posel, si zaslužil denar. Izkušnje na delavnici so nas spodbudile, kako najti, izvesti, odkrivati ter razviti nove ideje, pridobiti sponzorje, dobiti poklic.«

Za svoje cilje je v življenju treba včasih kar trdo garati in začetni korak je Žan že naredil. Udeležil se je delavnice Erasmus+ in od nje pridobil marsikaj: »Znanje, kako iskati svoje pomanjkljivosti in jih izboljšati. V moji skupini smo se osredotočil na turizem na Ptuju. Ugotavljali smo, kaj manjka Ptuju, kako pridobiti turiste, kaj jih odganja in kaj je potrebno izboljšati v ponudbi. Veščine, ki sem jih s tem delom pridobil, bom lahko izkoristil tudi pri sebi, ko bom razvijal kaj novega.«

Dobri podjetniki so si med seboj podobni tudi v svojih lastnostih. »Podjetnik mora biti komunikativen, prepričljiv, ambiciozen, pogumen, imeti zanimive ideje, domišljijo, ne sme ga biti strah neuspeha,« pravi Žan. A začetki so zmeraj težki. Pri tem ti lahko pomaga slovensko podjetje Ustvarjalnik, ki svetuje in motivira ljudi, kako začeti neko delo, projekt. Pomaga vsem starostnim skupinam, ciljna skupina pa so predvsem mladi, študentje. »Podjetje dokazuje, da je včasih treba požreti ponos in prositi za pomoč, prepoznati napake, ki si jih naredil, in začeti znova. Moraš biti vztrajen. Če ob prvem porazu obupaš, je brez smisla, da se v nekaj spuščaš,« je jasen udeleženec v projektu Erasmus+.

Kako pa pridobimo samozavest, da sploh lahko začnemo svojo podjetniško pot? Da, tudi ta je potrebna, da lahko uresničimo svoje želje. Vsak človek ima spretnosti in talente. Če jih prepozna, lahko iz njihove osnove črpa uspeh v podjetništvu. Žan je svoja močna področja in prednosti že prepoznal, saj zase pravi, da je komunikativen, rad se druži in ukvarja z družbo, sodeluje v debatnem klubu, Anglesu, MUN-konferenci, hodi k skavtom, rad organizira projekte, je zanesljiv, odgovoren, pripravljen vložiti svoj čas v projekt. Enako lahko narediš tudi ti. Izkoristi spretnosti, v katerih si zares dober, in iz njih sestavi svoj uspeh.
Zanimalo me je, kakšno je Žanovo mnenje o razvoju podjetništva med mladimi v Sloveniji. Slišala sem, da je pri nas že veliko podjetnih mladih, ki so znali izkoristiti svoje konkurenčne prednosti in so kljub nizki zaposljivosti v Sloveniji dobro preživeli. »Odvisno je od karakteristik mladih in državne podpore. Država se zanima za samostojne podjetnike, a premalo pomaga pri prodaji. Ljudje niso pripravljeni sponzorirati, donirati, da bi mlad človek z zamislijo lahko začel. V bližnji prihodnosti  se podjetništvo med mladimi ravno ne bo razvijalo, če se ne bodo razmere spremenile. Evropska unija je pripravljena subvencionirati dobre projekte. Štipendije bi lahko bile višje, toda tega si glede na stanje v državi najbrž ne moremo privoščiti, po drugi strani pa raziskave kažejo, da so vsi dosežki v 80 % odvisni od lastnega dela in le v 20 % od sreče in okoliščin,« nam je razkril dijak 4. letnika.

V SSKJ-ju piše, da je podjetništvo prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju. Torej ima uspešen podjetnik veliko poguma, ki ga potrebuje ob neizbežnem tveganju. Pravijo, da »kdor ne riskira, ne profitira«. Kakšen pa je sogovornikov pogled na tveganje? »Tveganju se ne smemo izogibati. Na začetku so vedno minusi. Pomembno je, da si najdeš sponzorje, ki pripomorejo k zmanjšanju stroškov. Moraš razmisliti, koliko minusa si lahko privoščiš, da si ga še vedno pokriješ in ne izgubljaš premoženja, kar te posledično lahko privede samo še do stečaja,« razmišlja Žan.

Izvedela sem, da mora biti podjetnik inovativen, imeti domišljijo. Torej, malo za šalo in malo za res za na konec. Žan je od mene dobil nalogo. Moral si je predstavljati, da so njegova potrošniška skupina gimnazijci. Razmislil je o njihovih željah, problemih, interesih ter kako bi lahko kaj od naštetega rešil s podjetniško idejo. »Gimnazijcem bi prav prišle nižje cene malice, ki se je v zadnjih 3 letih vsako leto podražila za 5 centov. Letos je bilo prvič, da se to ni zgodilo. Količina hrane se je prav tako zmanjšala, npr. porcija solate je manjša. Lahko bi si pomagali s subvencijami (seveda le dijaki, do so do njih upravičeni). Ena možnost pa je še, da bi nehali kupovati izdelke v Petici in s tem prisili Petico k znižanju cen. Moramo se zavedati, da gimnazijec nima drugih lastnih prihodkov razen štipendije, pa še ta je precej nizka, saj jo v glavnem porabiš za malico, avtobusno karto in še za kak reden obšolski trening športa. Kljub visokim cenam pa ima Petica svojo prednost, ker je blizu dijakom. Pri rešitvi problema bi morda lahko pomagala dijaška skupnost, vendar je takšno razmišljanje že zelo utopično.« je najin pogovor zaključil Žan Ciglar.

Sedaj si v svojo glavo spravil marsikatero noviteto o podjetništvu. Seveda to še zdaleč ni vse, kar bi si moral želeti vedeti ali kar bi lahko vedel. Najdi svoje poslanstvo, pridobi si potrebno znanje in že boš v prednosti.  Začenjal boš verjeti, da ti je to morda zagodel ravno projekt Erasmus+.

Carina Petrič, 2. b