Projektni dan – Dan Zemlje natisni E-pošta

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že od leta 1970. Namen tega dne je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost  našega planeta, na katerem živimo.
Letošnje leto 2017 je  mednarodno leto  trajnostnega turizma. Dijaki in učitelji naše šole  smo ta dan preživeli v naravi v različnih pokrajinah in tako spoznavali naravno in kulturno dediščino Slovenije.
Dijaki prvih letnikov so obiskali  Doživljajski park Vulkanija v  Gradu in  Tropski vrt v Dobrovniku. Drugi letniki so se podali v preteklost in si ogledali Muzej krapinskih neandertalcev, dijaki tretjih letnikov  so se posvetili značilnostim Regijskega parka Kozjansko. Četrti letniki pa so ta dan  obeležili z ogledom filma »Drugačna mokrišča«.
Nekaj vtisov z ekskurzij so dijaki strnili v naslednjih prispevkih.

Janja Terbuc in projektni tim

Ekskurzija na Goričko

Prvi letniki smo obiskali čudovito Prekmurje, zeleno pokrajino med Muro in Rabo, natančneje Goričko.
Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se z avtobusi odpeljali v doživljajski park Vulkanija, v katerem smo spoznali zadnji vulkan, ki je izbruhnil na območju današnje Slovenije, ter izvedeli še veliko zanimivosti o vulkanih in geoloških značilnostih našega planeta. Po lavini cevi smo se podali do podzemne dvorane, v kateri smo si ogledali krajši film o nastanku vesolja in podrobneje spoznali Goričko izpred treh milijonov let. Nato nas je pot vodila do podzemnega vlakca, ki nas je pripeljal nazaj na površje. Ogled smo zaključili z razstavo o geoloških značilnosti Goričkega. Spoznali smo fosile Goričkega in nekatere minerale, med drugim tudi mineral olivin.
Na soncu in svežem zraku smo pojedli malico, nato pa se odpravili v Ocean Orchids. Tam smo se sprehodili skozi tropsko zasajen notranji vrt in občudovali orhideje svetovno znanega slovenskega podjetja.
Polni novega znanja smo se z avtobusi odpravili proti šoli. Znova smo se prepričali, kako lepi so naši kraji.

Ajda Drobnič, 1. c

Obisk muzeja krapinskih neandertalcev

V Krapino smo se odpravili dijaki 2. letnikov. V muzeju so nas zelo prijazno sprejeli in nam predstavili zgodovino našega modrega planeta in življenja na njem. Sprva smo si ogledali krajši film, ki nam je omogočil vpogled v vsakodnevno življenje krapinskih neandertalcev. Videli smo jih lahko pri lovu, hranjenju, oskrbi bolnih, izvajanju pogrebnih slovesnosti in selitvi.
Po končanem ogledu filma smo se razdelili  v skupine in se odpravili na voden ogled preostanka muzeja. Na krajši računalniški animaciji smo si ogledali čas od nastanka vesolja z velikim pokom do nastanka Zemlje in ostalih planetov našega osončja. Sprehodili smo se po zgodovini življenja na Zemlji od prvih organskih molekul naprej. Zelo nas je prevzel velik model dvojne vijačnice DNK, ki se nahaja na sredini prostora in se dviga v nebo. Ustavili smo se tudi v času dinozavrov, ki so nekoč kraljevali na Zemlji. Lahko smo potežkali tudi kos pravega meteorita, ki se je kljub svoji ne zelo impresivni velikosti izkazal za precej težkega.
Ob sprehodu mimo modelov vseh človekovih prednikov so nas navdušile  voščene lutke neandertalcev, ki smo jih lahko videli v uvodnem filmu. Lutke so v celoti ročno izdelane in so delovale kot žive. Slišali smo, kje vse so neandertalci živeli ter kakšne bolezni in težave so jih pestile.
Na koncu ogleda se je nekaj dijakov in profesorjev fotografiralo tako, da so izgledali kot neandertalci.
Ogled muzeja je bil zelo zanimiv. Kljub vodenju v hrvaškem jeziku, ki je nekaterim dijakom povzročal manjše preglavice pri razumevanju, pa smo se vsi naučili nekaj novega.

Tilen Kröpfl, 2. c

Potep po Kozjanskem

Dijaki tretjih letnikov smo se odpravili na Kozjansko, gričevnato pokrajino, ki se nahaja v srednjem delu vzhodne Slovenije. Zanimal nas je predvsem Kozjanski regijski park, ki se ponaša s skrbno ohranjeno naravo in s številnimi sadovnjaki.
Pot nas je najprej zanesla do Čerčkove domačije, ki se nahaja na Gradišču nad Podsredo. Obdana je s travniškim sadovnjakom, ki je obdelan po načelih ekološkega kmetovanja. Vodnik nas je podučil o sadnih drevesih,  žuželkah, pticah in drugih prebivalcih travniških sadovnjakov, ki so pomemben del  biosfere. V sadovnjaku smo si ogledali tudi bivališča za koristne organizme – »hotel«za pikapolonice in samotarske čebele ter gnezdilnice in krmilnice za razne ptice.
Pot smo nadaljevali do gradu Podsreda, ki ponosno stoji na severnem pobočju Orlice in predstavlja srce Kozjanskega parka. Po prepričanju nekaterih strokovnjakov velja za »najbolj grajskega« med gradovi na Slovenskem.  Predstavlja enega izmed najlepših primerov romanske arhitekture na našem ozemlju in je bil v preteklosti celovito obnovljen. Najprej smo se pogreli v srednjeveški kuhinji z odprtim ognjiščem, saj je bilo zunaj precej hladno. Sledil je ogled grajskega dvorišča, ki je še danes prizorišče mnogih kulturnih prireditev, in ogled notranjih prostorov, ki so večinoma dokaj skromno opremljeni. Grad Podsreda je informacijsko središče Kozjanskega parka, v njem pa najdemo tudi zbirko ročno izdelanega stekla iz različnih zgodovinskih obdobij. Obisk gradu smo zaključili z ogledom galerije, ki je dom mnogih likovnih del.
Za konec smo si privoščili še ogled trškega naselja, ki nosi ime Podsreda in se razteza čez ozek in poldogovat prostor na nekoliko dvignjeni naravni terasi. Sprehodili smo se mimo srednjeveškega sramotilnega stebra »prangerja«, na javni upravi pa smo si ogledali posnetek o sadjarstvu v Kozjanskem parku skozi leto. Brtavka, prinčevo jabolko, tafelca in štajerski pogačar so le nekatera od mnogih tradicionalnih sort jabolk te regije, ki jih je skupaj kar 52. Vsako leto se drugi teden v oktobru odvija Praznik kozjanskega jabolka, kjer so predstavljene naravne in kulturne zanimivosti zavarovanega območja, osrednjo vlogo pa ima seveda tržnica z regionalnimi proizvodi in bogat kulturni program. Poleg jabolk je mogoče pokusiti tudi najrazličnejše domače jabolčne slaščice in naravni jabolčni sok, ki smo ga po ogledu posnetka pokusili tudi mi.
Pred odhodom smo si ogledali še rastlinsko čistilno napravo, ki je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode in obsega 124 m², nato pa smo se s polnimi glavami znanja in novih vtisov odpravili proti domu.

Vita Erjavec, 3. d