Spoznavali smo slovensko obalo natisni E-pošta

V sredo, 11. oktobra 2017, smo dijaki četrtih letnikov, ki smo si kot izbirni predmet na maturi izbrali geografijo, spoznavali značilnosti majhne, a zato nič manj lepe slovenske obale. Ta dan smo si lepote dežele na južni strani Alp, ki jih navadno vidimo na slikah v geografskem učbeniku, ogledali v živo in se pri tem veliko novega naučili.

Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj, da bi čim bolje izkoristili dan, ki je bil pred nami. Z učenjem in opazovanjem naravnogeografskih značilnosti Slovenije smo začeli že po poti, ko smo vestno izpolnjevali učne liste, ki so jih za nas pripravili profesorji. Pot nas je vodila čez Trojane, ki predstavljajo pomembno točko že od antičnih časov, ko je na tem območju tekla rimska cesta. Rimljani so tu postavili poštno postajo in vojaško postojanko, Trojane pa še danes predstavljajo pomembno prometno povezavo med Italijo in Panonijo in nujen postanek za vse ljubitelje znamenitih trojanskih krofov.

Po prečkanju Posavskega hribovja smo se peljali čez Ljubljansko kotlino. Na poti nas je na določenih odsekih žal spremljala megla, ki je vodila v prometni zastoj in posledično smo zapadli v časovno stisko. Čez čas smo dosegli Pivško dolino s središčem v Postojni. Tako smo prispeli še do ene pomembne prometne točke, Postojnskih vrat, ki predstavljajo glavni prometni prehod v Dinarskem svetu. Ob avtocesti nad Postojno so se zvrstile pomembne kraške planote, kot so Hrušica, Javorniki in Nanos.

Naša prva postojanka je bil grad Socerb, ki se nahaja v bližini naselja Socerb v občini Koper. Grad je imel v preteklosti pomembno strateško funkcijo in se prvič omenja že v srednjem veku. Kot geografe pa nas je bolj zanimala njegova okolica, natančneje kraški rob, ki predstavlja pomembno kamninsko mejo med apnencem in flišem, ki gradi Koprska Brda. Kraški rob nudi zavetje pred burjo in drugimi vremenskimi vplivi,  kar pripomore k temu, da ima Slovenska Istra zelo ugodno submediteransko podnebje. Na tem območju dobro uspeva tudi črni hrast.

Čas je bil, da se odpravimo naprej. Kot se za to območje spodobi, nas je na poti v Koper spremljalo Sonce, ki sicer kraljuje tudi na koprskem grbu. Skozi okno smo opazovali naravne danosti  te regije. Tako smo videli nasade kakijev, vinske trte, najrazličnejše zelenjave in seveda oljke, po kateri še drugače imenujemo submediteransko podnebje – podnebje oljke.

Naša druga postojanka je bila Luka Koper, ki je naše edino mednarodno tovorno pristanišče in vzdržuje morske povezave s celim svetom. Pristanišče je lani praznovalo šestdesetletnico delovanja. Ker sprehajanje po Luki ni dovoljeno, smo si objekt ogledali z avtobusa. Popeljali smo se med nepreglednimi kupi kontejnerjev in mimo velikanskih tovornih ladij.

Po obisku Luke smo se zapeljali mimo Škocjanskega zatoka. Gre za naravni rezervat, ki se je ohranil v obliki polslanega mokrišča, ki je dom mnogim živalskih in rastlinskim vrstam. Predstavlja ostanek morja, ki je nekoč zalivalo Koper, ko je ta bil še otok.

Sledila je družbenogeografska vaja. Naša naloga je bila opraviti anketo o nakupovalnih navadah prebivalcev Kopra. Razdelili smo se v skupine in se odpravili na dodeljene lokacije, kjer smo anketirali mimoidoče. Sledil je kratek odmor za kosilo in že smo se odpravili na Fakulteto za humanistične študije Koper, kjer so nam predstavili rezultate naše ankete.

Na vrsti je bila še naravnogeografska vaja, v kateri smo preučevali lastnosti morja in obale. Vajo smo izvajali na območju Krajinskega parka Strunjan. Izvedeli smo, da sta na našem območju pomembna dva zaliva, in sicer Koprski in Piranski, ne daleč stran pa se nahaja tudi Tržaški, ki pa je del sosednje Italije. Nekaj minut smo uživali v idiličnem razgledu na Jadransko morje, nato pa hitro pričeli z meritvami. Med drugim smo ugotovili, da je naše morje nadpovprečno slano in precej plitvo. Izmerili smo količino kisika v vodi, temperaturo, ocenili kalnost vode, nato pa se sprehodili po prodnati plaži vse do flišnih kamnin, ki so značilne za klife. Posebnost fliša je njegova slojevitost, ki je posledica izmenjevanja glinavca in laporja. Klifi so značilni za abrazijski tip obale.

Pogledali smo si tudi za to območje značilne slanoljubne rastline, kot so navadni kaprovec in navadni členkar, in opravili nekaj meritev.

Naša ekskurzija se je s tem počasi zaključevala in tako smo se polni novega znanja in vtisov odpravili proti domu.

 

Vita Erjavec, 4. D