Ptujski gimnazijci širijo svoja obzorja natisni E-pošta

Šest dijakov in dijakinj iz drugega in tretjega letnika smo si prejšnji teden s profesoricama Dobrinko Voršič Rajšp in Alenko Ketiš , na izmenjavi z gimnazijo Aventinus iz Burghausna v Nemčiji, vsekakor odgovorili na vprašanje: “Zakaj je znanje tujih jezikov pomembno?”

Naše odkrivanje Burghausna in njegove okolice se je pričelo z ogledom najdaljšega gradu v Evropi. Ob idilčnem pogledu na staro mestno jedro nam je profesor Angstl povedal nenavadno

zgodbo o bavarskem vojvodu Juriju in njegovi ženi, poljski princesi Hedviki, katere glavna naloga je bila rojevanje otrok. Iz tega smo lahko  sklepali, da njun zakon najverjetneje ni bil  romantičen in idiličen kot tisti v pravljicah.

Polni pričakovanj smo se nato odpeljali k svojim gostiteljicam, kjer so nas velikodušno sprejele njihove družine in nam poskušale približati njihov način življenja.

Poizkusili smo njihove tradicionalne jedi ter se naučili posameznih besed v njihovem dialektu. Imeli smo priložnost videti, kako poteka pouk na gimnaziji Aventinus, in bili navdušeni nad disciplino in sodelovanjem dijakov. Pozitivno presenečeni smo bili tudi nad njihovo točnostjo. Ko pa smo izvedeli, da med urami nimajo 5-minutnih odmorov, je bilo za nas to skoraj nepredstavljivo.

Po pouku je napočil čas za druženje in odkrivanje, kako  naši vrstniki  iz Burghausna preživljajo svoje popoldneve. Udeležili smo se predavanj o izbiri posameznih fakultet, obiskali razne obšolske dejavnosti ter se zvečer družili v krogu prijateljev.

S soncem obsijano soboto smo izkoristili za izlet z družinami. Štirje dijaki in profesorici so si tako ogledali München, ki je bil poln zabavnih dogodivščin in odkrivanja novega. Dve dijakinji pa sva se čez mejo odpravili v Salzburg, kjer se je rodil in nekaj časa deloval eden najslavnejših skladateljev, Wolfgang Amadeus Mozart. Mesto si je bilo čudovito ogledati, v spomin pa se nama je najbolj vtisnilo vozilo, ki je hkrati majhen avtobus s kolesi za vožnjo po cesti, ter ladjica, ki te na ogled mesta odpelje  po reki Salzach.

Zvečer smo se zbrali na skupni večerji, kjer ob odlični hrani ni zmanjkalo časa za pogovor in smeh. Takrat smo spoznali pravo vrednost učenja jezikov, kajti res smo jo lahko izkusili iz prve roke. Prav gotovo nas je bilo zanimivo poslušati, saj smo se ptujski dijaki hkrati pogovarjali v treh jezikih - med seboj v slovenščini, z gostitelji pa v nemščini in angleščini.

Ko je nastopil čas za odhod, smo se z upanjem na ponovno snidenje poslovili od svojih prijateljev in se podali nazaj na ptujsko gimnazijo, da s sošolci delimo to izjemno izkušnjo.

 

Tajda Špes, 3. c