Banane - sadež, poln pesticidov in pridelan na izkoriščevalskem delu natisni E-pošta

V četrtek, 14. 12. 2017, so dijaki 3. letnikov na predavanju »Sadje naj bo pravično« izvedeli veliko zanimivega o mednarodni kampanji, ki si prizadeva za vzpostavitev pravičnih odnosov v oskrbovalnih verigah s tropskim sadjem. Tropsko sadje - banane, ananas in mango, imajo namreč v mednarodni trgovski verigi veliko vlogo. Banan med sadeži v svetovnem merilu pojemo največ, v Evropi so na drugem mestu, v Sloveniji na tretjem. A v ozadju njihove proizvodnje je veliko izkoriščanje okolja in ljudi.

Na gimnaziji Ptuj se s pojmom pravične trgovine srečujemo že od leta 2013. Dijaki so skozi različne projekte spoznavali problematiko dandanašnjega trgovanja. Raziskovali so problematiko kave, čaja in bombaža.  Svoje vrstnike so ozaveščali in  spodbujali  k temu, da ob nakupu izdelkov preverijo njihov izvor in pogoje, pod katerimi so bili izdelki izdelani, ter na ta način pripomorejo k pravičnejšemu načinu trgovanja.

V letošnjem letu smo želeli izvedeti več o sadju, saj nas spremlja vsaki dan. Sploh v zimskih mesecih pa nas pogosto spremlja tudi tropsko sadje. V goste smo povabili Živo Lopatič, vodjo pravične trgovine v Sloveniji in Živo Kavka Gobbo, predsednico društva za sonaravni razvoj Focus.

Najprej sta nam predstavili, katerega sadja največ pojemo oz. porabimo v Sloveniji. Na prvem mestu je grozdje, na drugem jabolka in že na tretjem mestu banane. Kar 107 milijonov ton banan pridelajo na svetu, žal večinoma na monokulturnih plantažah Srednje in Južne Amerike, kar pomeni, da naredijo do nas več kot 10.000 kilometrov. 95 odstotkov banan, ki jih pojemo, je sorte cavendish in prihaja z monokulturnih plantaž. To pomeni, da je ta zelo vabljiva za škodljivce. Obstajata dve metodi, kako jih pred njimi zaščititi. Ena je ta, da jih ovijejo v vreče, prepojene s strupenimi snovmi. Druga pa je, da na plantaže zlivajo pesticide kar z letali. Na tak način pa gre v okolje kar 60 odstotkov strupov. Sadje, ki ga nezrelega poberejo, nato zori v zorilnicah s pomočjo etilnega plina. To je ena stran banan. Druga zadeva delavce, ki za svoje monotono delo na plantažah dobijo slabo plačilo, hkrati pa je to še zdravju škodljivo. Sadeže namreč obirajo brez zaščitne opreme.  Razmere delavcev na plantažah se zaradi tekme na mednarodnem trgovskem trgu za najnižje cene vsak dan slabšajo. Veliki distributerji in trgovci pritiskajo na proizvajalce, da ceno za tropsko sadje in druge poljščine neprestano zmanjšujejo.

Kampanja »Sadje naj bo pravično« je le ena izmed kampanj, ki se zavzemajo, da bi velike trgovske verige končno začele spremljati, kaj se dogaja na plantažah, poljih in tovarnah, od koder dobivajo različne pridelke in izdelke. S kampanjo pa želijo nagovoriti tudi prav vsakega posameznika, saj lahko vsak izmed nas veliko pripomore tudi s svojim nakupom. Lahko se namreč odpovemo izbiri izdelka, nastalega na podlagi izkoriščanja okolja in ljudi. Lahko se odločimo za pravično trgovino ali za lokalno in ekološko pridelano hrano.

Mogoče pa je vseeno bolje kupiti jabolka od bližnjega kmeta kot pa poceni banane. Odločitev je naša!

Zraven predavanja  se je skupina 16  dijakov iz 2. in 4. letnika udeležila tudi delavnice o pravični trgovini banan. Janja Mesarič, dijakinja 2. c oddelka, je tako opisala svojo izkušnjo: » Udeleženci smo se najprej razdelili v skupine in vsaka skupina je predstavljala en člen verige, vse od delavcev na plantažah do supermarketov, ki banane prodajajo. Naš cilj je bil, da zastopamo naš člen, in da tako skupaj skušamo ugotoviti, koliko procentov 1€ pripada posameznemu členu. Končna ugotovitev je bila, da so tukaj v najslabšem položaju delavci (7,8% od 1€) in v najboljšem supermarketi (33,3% od 1€). Skozi ta proces  smo spoznali pomen pravične trgovine, ki skuša zmanjšati to razliko in ustvariti bolj pravično trgovanje in manjše izkoriščanje delavcev. Delavnica mi je zares odprla oči, saj velikih trgovskih verig do sedaj nisem videla v tej luči.«

Po končanem predavanju in delavnici so lahko dijaki ob skodelici pravične kave ali čaja še v miru poklepetali o zares aktualni temi.

Brigita Podgoršek