Teden globalnega učenja na Gimnaziji Ptuj natisni E-pošta

 

Zakaj globalno učenje? Zakaj Teden globalnega učenja? Zakaj cilji trajnostnega razvoja?

Ko zjutraj vstaneš

● si privoščiš kavo pridelano v Braziliji ●poješ jabolko z domačega vrta ● preveriš sporočila na pametnem telefonu izdelanem na Kitajskem ●si oblečeš kavbojke narejene v  Indiji ●poslušaš ameriški band ● ki igra na kitaro izdelano na Japonskem  ●  in na flavto narejeno v Bolgariji  ●vse to ob istem času.

Svet v katerem živimo se vrti v medsebojni odvisnosti.

Ko zjutraj vstaneš

●836 milijonov ljudi živi pod skrajno mejo revščine ali drugače, preživijo z 1,7 evra na dan●  759 milijonov ljudi od tega 90 milijonov otrok mlajših od 5 let je nevarno podhranjenih ●250 milijonov otrok v svetu je nepismenih ● 57 milijonov nima nikakršnega dostopa do izobraževanja ●2,6 milijarde prebivalcev sveta nima dostopa do električne energije  ●300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov porabi človeštvo letno, polovico jih uporablja manj kot 12 minut ●v Evropi je več kot 5 milijonov ljudi brez statusa in dokumentov.

Ko zjutraj vstaneš

●v Sloveniji  zavrže prebivalec dnevno 20 dag hrane,  kar pomeni približno 82 kg na leto ali skoraj 170 tisoč ton hrane ●v  svetu je letno 1,3 milijarde ton zavržene hrane, kar je približno tretjina vse hrane  ●Roger Federer od svojega sponzorja – blagovne znamke Nike prejme za sezono 10.125.000 evrov, delavka  pa od para izdelanih copat zasluži 30 centov ●brez prometnih povezav, telefona, spleta si manj kot polovica sveta ne zna predstavljati življenja.

Svet v katerem živimo je svet neenakih možnosti in kljub globalizacijskim procesom danes razdeljen bolj  kot kdajkoli v zgodovini.

Kampanje kot je Teden globalnega učenja in letošnja osrednja tema Cilji trajnostnega razvoja nas želijo vedno znova spomniti  na zgornja dejstva, nam odpreti oči in um za resničnost globaliziranega sveta in nas spodbuditi, da bi začeli skrbeti  in delovati za ta svet.

Ali drugače, da se poučimo in začnemo kritično misliti s svojo glavo in aktivno delovati.

Zato smo se tudi letos na Gimnaziji Ptuj pridružili Tednu globalnega učenja, tematiko pa vnašamo v pouk in izven šolske aktivnosti tudi čez leto.

V tem tednu nismo našli odgovorov in rešitev za soočanje z globalnimi izzivi o tem kako odpraviti lakoto in revščino, kako zaščititi okolje, kako se soočiti z družbeno –kulturno različnostjo in enako(pravno)stjo. Ne,  le povabili smo se na vznemirljivo pot raziskovanja in ukrepanja.

  • 1. letniki so v delavnici »Grenki okus čokolade« razmislili o svojem odnosu do dela in se postavili v vlogo otrok, ki delajo na različnih koncih sveta, spoznali oblike otroškega dela in njegov vpliv na otroke, njihove družine in celotno družbo.
  • 3. letniki so pri pouku sociologije razmišljali o stereotipnih pogledih  na moške in ženske in o prisotnosti/neprisotnosti  enakosti  spolov  v slovenski družbi ter  izvedli delavnico Zmanjševanje neenakosti.
  • 1., 2. In 3. Letniki so pri  pouku naravoslovja, razrednih urah in knjižničnem klubu DOTIK KNJIGE izvedli dejavnost Življenje na planetu, ki ne raste.   
  • Pri pouku geografije so izvedli delavnico –  Odprava lakote na primeru Afrike.
  • Dijaki-nje 2. c razreda, člani-ce Knjižničnega kluba Dotik knjige in dijaki in dijakinje MUN  konference 2018 so sodelovali v  kampanji »Govoreči cilji« in vrstnike med glavnim odmorom ozaveščali o pomenu  Ciljev trajnostnega razvoja in vabili k ogledu filma v kulturni dvorani.
  • V kulturni dvorani je bil na ogled filmski kolaž o globalnih izzivih in globalnem učenju.
  • Stene hodnikov smo prelepili s Cilji trajnostnega razvoja  in odgovori, zakaj je nujno, da se vsako  jutro, ko vstanemo zavemo, da   tudi z najbolj trivialnim vsakdanjim opravilom kot je umivanje zob pred ogledalom  vplivamo na svet.

Smo bili uspešni? Odgovor dobi vsak pri sebi. Če se  nekdo med nami odreče nakupom na Black Friday,  če v trgovino vedno vzame svojo vrečko iz blaga, če napiše peticijo za osebe, ki so jim kratene človekove pravice, če raje izbere lokalno pridelan izdelek, če ne kupi stvari, ki je ne potrebuje, če po nepotrebnem ne zavrže hrane, če poišče izdelke pravične trgovine, če pomaga drugemu, če razvija solidarnost, če zna pogledati skozi perspektivo drugega, če spremeni pogled na svet, smo na pravi poti.

In  še dvomljivci? Kaj pomaga, če jaz vse to naredim, sto drugih pa ne?

„Nikoli ne dvomi, da lahko majhna skupina skrbnih in zavzetih državljanov spremeni svet; pravzaprav je to edino, kar ga je kdaj spremenilo! (Margaret Mead )

 

Darja Rokavec, Jelka Kosi