Živa knjižnica – Gimnazija Novo mesto natisni E-pošta

Nacionalni projekt slovenske mreže šol UNESCO

7. marca smo Ema Tancoš (1. b) , Lana Kozjak, Lana Vajda, Nataša Kos, Enej Klasinc in Miha Gregorec (1. c) kot predstavniki ptujske gimnazije sodelovali v Unescovem projektu novomeških gimnazijcev – Živa knjižnica. K projektu nas je povabil in spremljal prof. Branimir Rokavec.


Projektni dan smo začeli z uvodno delavnico o človekovih pravicah na temo LGBT, ki so jo vodili strokovni sodelavci in prostovoljci iz Društva informacijski center Legebitra in Društva DIH. Pogovarjali smo se o tem, kaj so človekove pravice , kako se udejanjajo in kako kršijo ter kako predsodki in stereotipi v nas vplivajo na vse to.
Projektni dan smo nadaljevali po metodi žive knjižnice.


V šolski knjižnici so nas pričakale tako imenovane žive knjige. To so osebe, ki so svoje življenjske zgodbe pripravljene deliti z drugimi in tako pripomorejo k razumevanju in sprejemanju različnosti. Vsak si je izbral svojo živo knjigo in se z njo pogovarjal približno dvajset minut in se nato odpravil k « branju » naslednje. Vseh knjig je bilo 13, mi smo imeli priložnost pogovarjati se s 5 ljudmi ( gej, oseba z izkušnjo psihiatričnega zdravljenja, begunec iz Sirije, upokojenka in muslimanka). Zelo smo jim hvaležni, da so z nami delile svoje znanje, pozitivne in negativne izkušnje, svoje občutke ob spopadanju s predsodki drugih in doživetja ob stereotipnih reakcijah v okolju. Bilo je zanimivo in poučno spoznati nove ljudi in njihove življenjske izkušnje.

»Pravzaprav sploh nisem imela pojma kaj je Živa knjižnica. Predstavljala sem si, da so to avtorji nekaterih knjig in da nam bodo predavali o njih. Presenetilo me je, da so žive knjige ljudje s svojimi zgodbami, ki so jih pripravljeni deliti. Ta »branja« so me navdušila.« (Ema Tancoš)


»V delavnici sem se imela super. Zelo sem uživala v pogovoru z vsemi sogovorniki in poslušanju njihovih zgodb. Še posebej je bilo zanimivo slišati njihovo doživljanje ob srečevanju s predsodki drugih, spoprijemanje s tem ter njihovo mnenje o tem. Predsodki, zmerjanje in obsojanje zelo prizadenejo. Veliko so povedali o osebnih izkušnjah, situacijah in reakcijah na negativen odziv družbe. Z veseljem so tudi odgovorili na naša vprašanja. Pohvale vredno! (Nataša Kos)


»Meni osebno je najljubša knjiga bil begunec iz Sirije. Ker se je v zadnjih letih veliko ljudi zaradi vojne preselilo iz Sirije v evropske države in smo o tem že veliko slišali, je bilo zanimivo iz prve roke izvedeti izkušnje človeka, ki je prehodil to pot. Pojasnil nam je razloge za preselitev v Slovenijo in svoje stiske, zaplete in težave na potovanju, ob prihodu in pri spoprijemanju z novo situacijo. Zaupal nam je svoje najljubše stvari o Sloveniji in njegovo izkušnjo z učenjem novega jezika in vključevanjem v družbo.« (Lana Vajda)


» Pogovarjala sem se z borcem za pravice LGBT oseb. Govorila sva o različnih temah in o njih izmenjala svoje mnenje. Z mano je delil svojo izkušnjo z izpovedjo svoje spolne usmerjenosti staršem. Prav tako mi je zaupal njegovo spopadanje z ljudmi, ki ga sprva niso sprejeli. Zanimivo je bilo spoznati osebo, ki mi je to zaupala.« (Lana Kozjak)

 

Foto: Branimir Rokavec in arhiv Legebitra

 

»Oseba z izkušnjo psihiatričnega zdravljenja je bila meni najljubša živa knjiga. Pogovoriti se s človekom z izkušnjo izgube osebnosti , z izkušnjo postopka zdravljenja, ki je potekal pod vplivom tablet in 24 urnim nadzorom bolničarjev, je nekaj zelo nenavadnega in nevsakdanjega. Predstavil nam je kako se je soočal z vsem tem. Zanj najtežje je bilo postaviti se nazaj na stare tire, saj so ga ljudje začeli gledati v drugačni luči. Izgubil je mnogo prijateljev in stike z družino. Spoštujem njegovo odprtost in zaupanje. Name je naredil globok vtis.« (Miha Gregorec)


Zapisali:
Miha Gregorec & Lana Vajda 1. c
Branimir Rokavec