Posodobitev gimnazijskih programov v okviru Konzorcija splošnih gimnazij natisni E-pošta

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je za obdobje od 2008 do 2014 razpisalo projekt Posodobitev gimnazijskih programov v okviru Konzorcija splošnih gimnazij. V projekt je vključenih 56 slovenskih gimnazij, ki skupaj tvorijo Konzorcij splošnih gimnazij. Poslovodeči  konzorcijski  partner v projektu je Gimnazija Ptuj, ki skupaj z MIZKŠ vodi tako finančno kot vsebinsko koordinacijo poslovanja. Vodja projekta je ravnateljica Gimnazije Ptuj, Melani Centrih, strokovni vodja je Slavica Bratuša, koordinatorica projekta je Nuša Slivnjek.

Razvojna prioriteta projekta je razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev v projektu pa je izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Strokovno podporo projektu nudita Urad za razvoj šolstva in Zavod RS za šolstvo in šport. Projekt  se delno sofinancira s sredstvi evropskega socialnega sklada (ESS).

Temeljna cilja projekta Posodobitev gimnazijskih programov, kot ju opredeljuje razpis, sta uvedba posodobljenih učnih načrtov ter  posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula. Vsi konzorcijski partnerji izvajajo cilje projekta po načrtu projekta za obdobje od 2008 do 2014, kot je zapisano v samem načrtu projekta. Projekt Posodobitev gimnazijskih programov je zasnovan na partnerskem pristopu, v katerem šole s svojim vodstvom, z učitelji vseh predmetov, s projektnimi timi in šolskimi razvojnimi timi dosegajo usklajenost aktivnosti tako na ravni šole kot v okviru Konzorcija. Doseganje ciljev šole ugotavljajo z rednim spremljanjem in evalvacijo, ki jo kot vsebinsko poročilo oddajo poslovodečemu partnerju za obdobje poročanja (3 mesece).

Šole sodelujejo na strokovnih posvetih in izobraževanjih tako na finančnem kot na vsebinskem področju. Svoje dosežke prikažejo z izmenjavo primerov dobre prakse, ki je dodana vrednost projekta. Šolsko delo, ki je v prvi vrsti usmerjeno na  dijake, se skozi projekt usmerja tudi k sistematičnemu profesionalnemu razvoju učiteljev in poskusu oblikovanja sistemskih rešitev, s tem pa se povečuje tudi avtoregulativnost šol.

e-pisarna