Dijaka Gimnazije Ptuj na UNESCOVEM mednarodnem mladinskem poletnem taboru  kitajske svetovne dediščine (International Youth Summer Camp on Chinese World Heritage)

17.-23. 7. 2013

Kitajska velja za tretjo največjo državo na svetu in je približno tako velika kot celotna Evropa. Njeno uradno ime je Ljudska republika Kitajska, stari Kitajci pa so jo imenovali ''Zhongguo'', kar v prevodu pomeni osrednje kraljestvo, saj je bila zanje središče sveta. Tudi danes je ureditev Kitajske naravnana tako, da si velik del prebivalstva, predvsem starejši in revnejši, težko predstavlja, da onkraj njihove dežele živijo ljudje, ki so drugačni in imajo drugačne življenjske navade. Tako sva Kitajsko in del njene kulturne in naravne dediščine doživela midva.

ZAČETEK POTOVANJA

Meseca maja letos je Gimnazija Ptuj, aktivna članica Unescove ASP mreže šol, prejela vabilo za sodelovanje 2 slovenskih dijakov na poletnem kampu na Kitajskem z naslovom International Youth Summer Camp on Chinese World Heritage, ki je v organizaciji The World institute of training and research for the Asia and the Pacific Region  in pod okriljem UNESCA potekal od 17. do 23. 7. 2013 v kraju Suzhou. Ker sva si zelo želela sodelovati, sva napisala motivacijsko pismo in predstavila sebe in svoj odnos do kulturne in naravne dediščine sveta. Tako sva bila dijaka Gimnazije Ptuj Ana Jurgec in Uroš Šučur izbrana, da na taboru zastopava Slovenijo, predstaviva slovensko kulturno in naravno dediščino najinim vrstnikom iz vseh koncev sveta in spoznava delček bogate kitajske svetovne dediščine.
Dva meseca kasneje je končno napočil čas odhoda v deželo čaja in riža. Na taboru smo se zbrali mladi, stari med 12 in 20 let, iz 13 držav (Kitajske, Velike Britanije, Cipra, Tanzanije, Libanona, Albanije, Mehike, Latvije, Poljske, Japonske, Estonije, Laosa in Slovenije). Na taboru smo skozi delavnice, predavanja in obiske znamenitosti spoznavali vlogo in pomen svetovne dediščine za mir v svetu, za varovanje okolja in za razvoj turizma s ciljem, da razširimo svoje horizonte, ozavestimo pomen in postanemo bolj motivirani  in odgovorni, da zaščitimo to, kar smo dobili v uporabo od naših prednikov in ohranjeno predamo naslednikom.

Po prihodu na letališče je sledila izrazito urbanizirana vožnja po ulicah in cestah Shangaja. Že pogled skozi okno je naznanjal, da sva prišla v svet, ki se precej razlikuje od tistega, ki sva ga navajena. Izgubi se podoba klasičnega evropskega mesta s spomenikom ali cerkvijo na glavnem trgu. Težko je določiti, kje se mesto začne in kje konča, mesta prehajajo ena v drugo. Območja med mesti so spremenjena v suburbana naselja z visokimi stavbami in stolpnicami, ki poglede vabijo proti nebu, medtem pa se spodaj odvija prometni kaos - vožnja po mestu je tako potekala v nam znanem italijanskem slogu. Ker je cena avtomobila na Kitajskem dokaj visoka, večina ljudi uporablja kolesa ali motorna kolesa in ne malokrat imajo pešci ali motoristi zaradi svoje številčnosti prednost pred avtomobili.

NI KOT V KITAJSKI RESTAVRACIJI V EVROPI

Hrana se ne razlikuje veliko od hrane, ki smo je navajeni. Vendar pa je drugačna priprava in ponuja neskončno paleto okusov. Velja mnogo stereotipov o eksotični hrani, kot so na primer psi in mačke, v resnici pa se na mizo največkrat postavi svinjina ali kaj morskega z zelenjavo. Seveda brez riža in lesenih palčk ne gre. Okus hrane včasih ni točno tak, kot pričakuješ, ko hrano zagledaš, vendar so vse barve na krožniku naravnost čudovite. Mnogi udeleženci tabora so imeli težave s sprejemanjem drugačnih okusov, vendar so se iz spoštovanja do kulture gostiteljev trudili s poizkušanjem.

MAJHNO OKNO V SVET

Svetovne trge tekstilne in elektronske industrije polnijo azijske države, tudi Kitajska. Zaradi političnih razmer kitajske oblasti prebivalcem otežujejo in na nek način prepovedujejo pogled v svet. Že po pogovoru s sovrstniki, ki so nam povedali, da vlada prepoveduje socialna omrežja, youtube in podobne spletne strani, smo bili rahlo zbegani. Kako je lahko država, na območju katere so se razvijale prve civilizacije in država, ki ima vedno več vpliva v svetu, hkrati tako zaprta in njeni prebivalci tako ozkogledni. Ker prevladuje revno prebivalstvo, je stopnja znanja angleščine dokaj nizka, saj se jim ne zdi, da bi jo v svojem vsakdanjiku morda potrebovali. Oblasti od ljudi pričakujejo, da brez pomislekov sledijo komunističnim idejam. Zato se prebivalstvo ne zanima, kaj se dogaja v ostalih delih sveta, saj imajo v svoji domovini zagotovljeno delo, prebivališče in hrano za preživetje. Ravno zaradi monotonega življenjskega cikla in vsakdanjika ne pomislijo, kako bi bilo zunaj države. Veliko mladih pa razmišlja ravno nasprotno. Imajo željo po svobodi in ne razumejo vseh načel, po katerih so živeli njihovi starši, zato zapuščajo državo.

RASNA TURISTIČNA ATRAKCIJA NA KITAJSEM ZIDU

Po ogledu številnih kitajskih vrtov, po ogledu Grand Canal of China in mnogih budističnih pagod, je končno sledil obisk enega izmed sedmih svetovnih čudes. Veliki kitajski zid, edina znamenitost, ki bi se naj ob idealnih svetlobnih pogojih s prostim očesom videla z Lune. Gradili in izpopolnjevali so ga od 14. do 17. stoletja, da bi ozemlje zavarovali pred vpadi mongolskih in hunskih plemen. Med sprehodom po zidu me je kitajska deklica prosila, da bi z njo posnela fotografijo. Tudi kasneje se je veliko kitajskih turistov na zidu hotelo slikati z ostalimi udeleženci kampa. Rahlo presenečeni smo učitelje povprašali, zakaj je temu tako.

Razložili so nam, da ljudje nimajo priložnosti pogledati v svet in potovati,  ker so svetovne spletne strani po večini prepovedane, pa preprosto ne vedo, kaj se dogaja izven njihove dežele. Zato veliko ljudi ne govori angleško in tudi zato hrana ni preveč internacionalno obarvana, saj ne poznajo prilagajanja drugim kulturam in navadam.  Nekateri obiskovalci kitajskega zidu so prvič srečali človeka bele rase, ki  je zanje simbol lepote, znanja in zavesti, da obstajajo drugačne kulture z drugačnimi navadami in drugačnim načinom življenja.

8000 KILOMETROV OD DOMA

Povsem drugačna kultura, mišljenje, način življenja, hrana … Kako se spopasti s tem? Sam težko, a v družbi novih prijateljev smo našli drug v drugem oporo in dobro družbo. Skupaj smo se naučili, da včasih sprememba okolja zahteva kar težke prilagoditve nanjo. Potovanja in pridobljene izkušnje v spominu pustijo pečat za vse življenje. Če so povezana še z novimi znanji in sobivanjem ter sodelovanjem z  različnimi kulturami, kot je bilo to na International Youth Summer Camp on Chinese World Heritage, so toliko dragocenejša. Naučila sva se, koliko različnih vidikov ima kulturna dediščina za vsako posamezno državo, zakaj jo je pomembno ohranjati v svetu hitrih sprememb, naučila sva se, kako sprejemati vso kulturno raznolikost, ki nas obdaja in kako je včasih to težko. Vrnila sva se z novimi spoznanji, ki  so naju zaznamovala in pripravila na prilagajanja na spremembe, ki naju še čakajo v času odraščanja.

Ana Jurgec

International Youth Summer Camp on Chinese World Heritage: http://www.whitr-ap.org/index.php?classid=1509&newsid=2348