ACES • Potopi se v raznolikost natisni E-pošta

Ptujska gimnazija je znana po sodelovanju v številnih projektih in mednarodnem povezovanju z mnogimi državami iz Evrope, pa tudi Azije in celo Afrike. Eden izmed pomembnejših projektov na Gimnaziji Ptuj je Aces – Akademija sredjeevropskih šol.  Aces je eno izmed večjih mednarodnih šolskih omrežij v Evropi, saj je v njem v 7 letih sodelovalo že več kot 25.000 učencev in dijakov. Za sodelovanje v tem projektu je bila naša šola izbrana že šestkrat, kar nas uvršča na sam vrh med vsemi šolami iz 15 držav Srednje in Južne Evrope. Krovna tema letošnjega projektnega cikla je I and the others: Discovering diversity around and within me  (Jaz in drugi: Odkrivanje raznolikosti okrog mene in v meni).
Letos sodelujemo z srednjo šolo JUSMŠ Danilo Kiš iz Budve, prvič s črnogorsko šolo. Naslov našega skupnega projekta je Dive in diversity – Potopi se v raznolikost, v okviru katerega smo raziskovali drugačnost in raznolikost ljudi v našem okolju in družbi. Naše sodelovanje se je začelo na Aces Kick-Off Meetingu v Bukarešti v začetku oktobra 2013. V romunski prestolnici smo postavili cilje našega sodelovanja in izdelali osnutek projekta. Na Gimnaziji Ptuj smo se osredotočili na delo z otroki s posebnimi potrebami iz Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnerja Dornava, naši partnerji iz Črne Gore pa so se posvetili romski problematiki, delali so z Romi iz naselja Palestina v bližini Budve. Delo v projektu je trajalo celo šolsko leto, osrednja dogodka pa sta bili izmenjavi, najprej v Budvi, nato pa so nas Črnogorci obiskali še v najstarejšem mestu v Sloveniji.

Zimska pravljica na Ptuju

Prijatelji iz Budve so nas obiskali prvi teden februarja, ko je bila večina Slovenije ujeta v ledeni oklep. Vremenske nevšečnosti so prihod naših gostov preložile za en dan, a to ni pokvarilo naših načrtov in dejavnosti. Ko so naši partnerji končno prispeli, so bili navdušeni nad zimsko idilo, saj v svojem primorskem mestu nimajo velikokrat priložnosti za uživanje v zasneženi pokrajini. Dan po prihodu gostov in njihovi namestitvi pri gostiteljskih družinah smo v kulturni dvorani naše šole pripravili predstavitev Slovenije, Ptuja in Gimnazije Ptuj. Predstavili smo jim tudi vse naše dejavnosti v okviru projekta, nato so nam svoje aktivnosti predstavili še oni. Sledil je kratek ogled naše, v črnogorskih očeh izjemno moderne in lepe šole. Zatem smo gostom razkazali vse lepote našega mesta, po kosilu so se naši gostje odpravili v Zavod Dornava. Ptujski gimnazijci smo ostali v šoli, kjer smo pripravljali poročila, članke, predstavitve in fotodokumentacijo za zaključno predstavitev projekta, ki bo potekala aprila 2014 v Senecu na Slovaškem.
Naslednji dan nas je v šoli čakal deloven dan. Začeli smo z delavnico o človekovih pravicah, v kateri smo ugotavljali, kaj vse vpliva na naš družbeni položaj, komu so kratene človekove pravice in kako lahko izravnamo prepad družbenih neenakosti. Ugotovili smo, da lahko s pravim odnosom, pristopom in mentaliteto spremenimo in izboljšamo svojo usodo in izkoreninimo predsodke in neenakosti in diskriminacijo. Po delavnici je sledila priprava na Aces Akademijo, kjer bomo predstavili končni produkt našega skupnega projekta. Nadaljevali smo z izdelavo brošure, v kateri smo zbrali vso dokumentacijo o naših dejavnostih in aktivnostih, pripravili smo tudi predstavitev in plakat ter kratek video o našem skupnem delovanju. Pri izbiri fotografij za predstavitev na Aces Akademiji smo se spomnili vseh čudovitih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj, in obujali spomine na kraje, ki smo jih obiskali.
Končno smo dočakali dan, ki je bil namenjen celodnevnemu izletu po Sloveniji. Odpravili smo se proti Bledu in kasneje še Ljubljani. Črnogorce je pravljični biser slovenskega turizma navdušil. Pobeljen otok s cerkvijo sredi jezera in mogočen grad na skali sta ustvarila izjemno kuliso za črnogorski "fotošuting". Ko smo se posladkali še z znamenito blejsko kremno rezino, smo se odpravili proti slovenski prestolnici. Tam smo obiskali vse znamenitosti in preživeli nekaj prostih ur.
S prijatelji iz Budve smo uspešno izvedli naš skupni projekt in se ob tem spoznali ter spoprijateljili. Kljub projektnemu delu smo vsak dan našli še ogromno prostega časa za druženje in zabavo, obiskali smo tudi Maribor ter stkali trdne prijateljske vezi, ki jih bomo zagotovo ohranili, saj Črna Gora le ni tako zelo daleč.

Žan Malek Petrovič, 2. a


 

Obisk Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava

Sodelujoči v projektu ACES ne počivamo in smo aktivni vso leto. 22. januarja 2014 smo se odpravili v Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki se nahaja le nekaj kilometrov izven Ptuja. Varovanci zavoda so nas že decembra obiskali na naši šoli, zato je bilo drugo srečanje veliko lažje, saj smo se že poznali.
Takoj po pouku, ki je bil tokrat nekoliko krajši, smo se v spremstvu profesoric Maje Ropič, Silvije Rakuš in Tonje Kolar odpravili v Dornavo. Tam nas je sprejela defektologinja Živa Ketiš in nam ob sprehodu razkazala zavod ter o njem povedala marsikaj zanimivega. Zavod je imel nekoč prostore v danes na žalost propadajočem baročnem dvorcu, ki se nahaja v neposredni bližini. Zaradi slabih razmer in utesnjenosti so se v devetdesetih preselili v današnje moderne prostore. Vsi smo bili začudeni, ko smo videli njihov lastni živalski vrt, kjer so se prosto sprehajale domače, pa tudi nekatere eksotične živali. Ogledali smo si še njihove učne prostore, ki se zelo razlikujejo od tistih na naši šoli. Ker osebe z motnjami v duševnem razvoju potrebujejo nekoliko več pozornosti, jih je v razredu občutno manj. Prostori so opremljeni zelo prijetno in s svojo domačnostjo poskušajo zagotoviti čim boljše pogoje za njihov razvoj. Ob učilnici smo si ogledali prostore, ki so namenjeni sproščanju. V enem izmed njih so bili bazeni s plastičnimi žogicami, v naslednjem je bila ogromna vodna postelja, ob njej pa prav posebna glasbena postelja. Ta z vibracijami in vizualnimi efekti pričara glasbo tistim, ki ne slišijo. Vsepovsod so bili razstavljeni različni predmeti, ki omogočajo stimulacijo čutov in usmerjanje pozornosti tistim, ki tega ne zmorejo in se zelo trudijo, da jim to nekoč uspe.
Kmalu so se nam pridružili Marko, Slavica, Joži, Aleš in Janez, ki so prinesli družabne igre. Povedali so nam, da tako velikih skupin, kot smo mi, niso vajeni, zato smo se razdelili v več manjših. Tako smo lahko nadaljevali z igro Monopoly, ki smo jo začeli igrati že ob prvem srečanju pri nas. Nekateri so se zabavali ob bazenih plastičnih žogic in v sebi prebudili majhnega otroka, drugi pa so kar počivali na udobnih vodnih posteljah. Ker tokrat nismo imeli na voljo prav veliko časa, smo se kmalu morali posloviti.
Naše sodelovanje pa še ni končano. Zavod bodo obiskali tudi gosti iz Črne Gore in tako bodo lahko tudi oni spoznali, da je družba tistih, ki imajo takšne ali drugačne motnje v duševnem razvoju, izredno prijetna. Upamo, da jim bomo tako približali življenje varovancev zavoda in odpravili predsodke, ki se žal pojavljajo, ter tako uresničili cilje našega skupnega projekta.

Blaž Murko, 2. a