a Gimnaziji Ptuj že nekaj let  izvajamo aktivnosti za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov. Leta 2016 smo se prvič priključili projektu “Skozi oči begunca” društva Humanitas.

V letošnjem šolskem letu so dijaki 2.a z razredničarko v okviru  priprav na projekt “Skozi oči begunca” in z njim povezano interaktivno igro svoji sošolki Maido in Imelo, ki sta priseljeni iz Tuzle, povabili, da delita  z njimi svojo migrantsko izkušnjo. V manjših skupinah so se dotaknili različnih tem: občutki ob odhodu in priselitvi, pomisleki in strahovi, podobnosti in razlike v preživljanju prostega časa, v običajih in načinu druženja mladih, šolskem sistemu, o jezikovnih pregradah … Aktivnost so ocenili kot dragoceno, saj se premalokrat poskusijo vživet v situacijo oseb, ki so iz kakršnihkoli razlogov prisiljeni v selitev, hkrati pa so tudi bolje spoznali svoji sošolki.

Kako sta  aktivnost doživeli Imela in Maida pa sta zapisali v kratki refleksiji.

Njuni iskreni zgodbi sta 2. 11. 2020 objavljeni v spletnem časopisu Časoris.

https://casoris.si/pogresam-nas-park-v-tuzli/

https://casoris.si/na-ptuju-sem-spoznala-veliko-dobrih-ljudi/

Društvo Humanitas  je objavo delilo tudi na svojem FB profilu.

https://www.facebook.com/432445063500199/posts/3382469631831046/

Hkrati je Društvo Humanitas ob zaključku drugega dela projekta organiziralo zaključni virtualni dogodek.

Ptujski gimnazijci so bili del prvih predstav, izvedbo letošnjih pa je preprečila epidemija, 2.a pa je svoj razredni del projekta zaključil med karanteno.

Na dogodku so prebirali vtise udeležencev ( tudi naših dijakov), zapisane po predstavi, ki so zbrani v dveh knjižicah z naslovom Ko sem pogledal skozi oči begunca. V predstavi udeleženci niso bili  gledalci, ampak so se kmalu po začetku predstave prelevili v igralce, v begunce, ki na poti proti obljubljeni, a do njih neprijazni Evropi doživijo grozne izkušnje – kršitve človekovih pravic, sovražni govor, policijsko nasilje, hlad birokratskega aparata.

Kako čustveno so doživeli predstavo in kašen pečat je pustila zdaj že nekdanjim ptujskim gimnazijcem?

“Brati zgodbe je eno, slišati zgodbe iz prve roke je drugo, doživeti zgodbo pa je razed zase. Zato vam želim vse najboljše v življenju.”

“Po tej izkušnji se bom borila za človeško dostojanstvo vsakega begunca.”

“V imenu moje države, kulture, ljudi bi sem vam rad opravičil za vse slabo, kar ste doživeli in vam želim življenje polno varnosti in topline”.

Misel Tilna Kolarja pa so izmed  več kot 2000 zapisanih izpostavili kot misel, ki spreminja svet.

“Gledajo. Ne glej stran. Kričijo v brezupu. Poslušaj jih. Želijo biti del družbe. Sprejmi jih. Govorijo v tujem jeziku. Skušaj se ga naučiti. Zaželi jim dobrodošlico. Če nisi čisti altruist pa bodi altruegoist, dovolj bo. Nauči se kričati in zakriči: Hočem državljanstvo sveta! Pomagaj!

#strpnost

(Visited 78 times, 1 visits today)