OGLEDI: Plečnikova hiša, Mestni muzej, Cankarjev dom, samostojni ogled mesta in ogled Narodne galerije
Ljubljana je čudovito mesto! Je nekakšen mozaik slovenstva, ki očara s kamenčki iz slovenske kulture, tradicije, umetnosti. Te skrbno razporeja v živopisano podobo bogate slovenske prestolnice.
V petek, 13. 5. 2022, nas je dijake Gimnazije Ptuj doletela ta izjemna čast, da smo lahko pravljično lepoto največjega slovenskega mesta občudovali v živo. Poseben poudarek smo, kot se tudi spodobi, namenili prav umetnosti, ki nas je spremljala na praktično vsakem koraku. Med arhitekturnimi mojstrovinami starega dela mesta smo se sprva namenili na Trnovo, ki v svoji sredici skriva eno najzanimivejših in tudi največkrat spregledanih turističnih znamenitosti prestolnice, Plečnikovo rojstno hišo. Ta nas je s svojo dodelanostjo navdušila bolj kot marsikatero mogočnejše delo. Morda nas je tako prepričala prav zaradi svoje premišljenosti, ki kot ogledalo odseva Plečnikovo trdo, delovno in introvertirano osebnost ter nam nudi vpogled v intimni svet enega največjih arhitekturnih genijev svojega časa.
Ni pa bil Plečnik edini, ki je pripomogel k uspešnemu razvoju mesta. V njem je svoj pečat pustilo ogromno zgodovinskih osebnosti. Njihove zgodbe smo imeli priložnost spoznati na zabavnem interaktivnem ogledu slovenske in ljubljanske zgodovine v Mestnem muzeju Ljubljana, v katerem smo si med drugim ogledali tudi znamenito leseno kolo z Ljubljanskega barja, odlično ohranjen primerek Dalmatinovega prevoda Biblije in lesen invalidski voziček barona Žige Zoisa.
Po odhodu iz muzeja smo se vsak na svojem koncu okrepčali in napolnili baterije za prihajajoči podvig, samostojni ogled mesta, ki smo se ga tudi najbolj veselili. Všeč nam je bilo, da smo si lahko dejavnost organizirali sami in jo tako prilagodili svojim vtisom, željam in razpoloženju, posneli smo tudi nekaj izvirnih fotografij. Izmed številnih draguljev mesta sem si v najlepši luči zapomnil ljubljanski Nebotičnik, ki me je s svojo majhnostjo sprva nekoliko razočaral, nato pa vse to nadoknadil z nepozabnim razgledom z vrha. Tega smo žal zelo hitro (in neopazno) zapustili, takoj ko smo izvedeli, da bi morali v zameno za to prekrasno izkušnjo kupiti nekaj iz tamkajšnjega pregrešno dragega lokala.
Bilo je zelo zabavno in kar nekoliko razočarani smo bili, da je čas samostojnega ogleda Ljubljane tako hitro minil. Pa vendar nas je vedrilo dejstvo, da izleta še ni konec in da nas čaka še zadnja, nič manj navdušujoča izkušnja, obisk Slovenske narodne galerije.
Kronološko zasnovan ogled znamenitih slovenskih, predvsem slikarskih mojstrovin, ki smo jih lahko do tedaj občudovali le med platnicami šolskih knjig in zvezkov, je pričaral naravnost popoln zaključek popolne kulturne ekskurzije v nič manj popolno Ljubljano, mozaik slovenske kulture, umetnosti, športa in slovenstva nasploh.
Prepričan sem, da od tega trenutka naprej Ljubljane nikoli več ne bomo gledali z enakimi očmi, in srčno upam, da bomo eno izmed najimenitnejših slovenskih mest čimprej ponovno obiskali. Čeprav smo videli in izkusili veliko, je kamenčkov v mozaiku enostavno preveč za en dan.
Sandro Čeh, 2. Š
