Med 24. in 27. oktobrom 2022 smo se dijaki 3. letnikov, ki se pripravljamo na nemški jezikovni izpit DSD I, odpravili na tabor. Bivali smo na Pohorju v Hotelu Tisa, kjer so potekale priprave pod vodstvom profesoric Slavice Bratuša, Brigite Podgoršek in Sandre Kupčič Toplak. Podrobneje smo se seznanili z vsemi deli izpita, opravljali vaje iz slušnega in bralnega razumevanja, pisali pisma oz. poročila. Ponovili, utrdili in nadgradili smo znanje slovnice. V manjših skupinah smo se pripravljali na prvi del ustnega izpita, pri katerem prosto spregovorimo o temah, ki jih obravnavamo v šoli pri pouku. Drugi del ustnega dela izpita je predstavitev tematske teme, ki jo izbere vsak dijak sam. Ob večerih smo s pomočjo profesoric in sošolcev skupaj iskali dobre primere, kako predstaviti svojo temo na izpitu. Učenje je potekalo od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer z vmesnimi krajšimi odmori za druženje in športne aktivnosti. Čaka nas še precej dela, a upamo, da nam v marcu vsem uspe opraviti certifikat iz nemškega jezika.
Špela Rebernišek, 3. b
Utrinki dijakov s tabora DSD I
V ponedeljek smo se zjutraj ob 8.30 odpravili z avtobusom na Pohorje. Pot ni bila dolga. Prispeli smo v hotel Tisa, se razdelili v sobe, razpakirali stvari, nato pa se je začelo naše delo. Profesorice so nam predstavile potek dela ter celotnega DSD izpita, ki ga bomo opravljali marca. Domislile so se prav posebne razdelitve dijakov za delo, tako, da smo med tremi barvami bonbonov izbrali enega ter se združili v skupine. Za vajo smo odpisali slušni ter bralni del DSD izpita, saj smo se lahko ovrednotili, kakšno je naše znanje na začetku tabora. Ponovili in spoznali smo tudi nekaj nove slovnice. Vmes smo imeli kosilo in ugotovili, da bo hrana izpod pohorskih rok odlična. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Sledila je nova ura slovnice ali priprava na pisni sestavek, pri katerem imamo lahko slovarje, struktura je točno določena in nam ni povzročal težav. Po večerji je devet dijakov predstavilo svoje predstavitve na temo, ki smo si jo lahko izbrali sami. Sprejeli smo predloge in mnenja profesoric ter ostalih dijakov, da je bila naša predstavitev dobro izpopolnjena. Zvečer smo hitro zaspali, saj je bil za nami naporen, a hkrati uspešen dan.
Torek je bil glede dela dokaj podoben. Prav tako je zvečer imelo predstavitev naslednjih devet dijakov.
Sreda je bila za vse, tako profesorice kot dijake, bolj sproščujoča. Po kosilu smo se namreč odpravili na pohod, ker smo si iz višin ogledali pogled na Maribor. Zjutraj in po pohodu je potekalo delo, zvečer pa smo poslušali dijake z njihovimi predstavitvami.
V četrtek smo svoje znanje po koncu tabora lahko preverili s pisanjem pisnega sestavka ter svetovali še zadnjim dijakom glede predstavitev. Popoldne smo se odpravili domov na zasluzen počitek, a hkrati veseli novega znanja, ki ga bomo lahko dokazali marca, ko bo šlo zares.
Nika Ilešič, 3.c
Kot zadnji sem zaprl vrata sobe, prijeten vonj hotelskega pohištva mi je puhnil naravnost v obraz. Pridišalo je po dobrem vzdušju in polnočnih karaokah, zabavnih prigodah, ki so se poskrile v omare in že čakajo na naslednjo generacijo navdušencev DSD. Počasi sem stopal po dolgem hodniku in s kotičkom očesa še zadnjič lovil zaprta vrata sob, v katerih smo z dijaki ostalih razredov spletli številna nova poznanstva in prijateljstva. Očitno sem bil že nekoliko izmučen, ker nisem niti poskusil dvigniti težkega kovčka, ki je ropotal po stopnicah Hotela Tisa. Ko sem prišel tja, se mi je zdel lažji, prazen. V treh dneh intenzivnega učenja sem ga napolnil s številnimi novimi (spo)znanji, slovničnimi oblikami in dolgimi besedami, predvsem pa z razumevanjem jezika, nemščine, ki mi je bila še nekaj let nazaj tako tuja, oddaljena. Na tem mestu gre zahvala predvsem izjemnim profesoricam, ki so z nami premostile na videz nepremostljive izzive (čeprav nas najzahtevnejša preizkušnja še čaka), ki so nas motivirale, ko smo se že skoraj predali in je pot z naših čel kapljal po polnih zvezkih. In četudi se sliši naporno, zahtevno in blazno dolgočasno, je tabor minil neverjetno hitro, za njim pa so ostali le prijetni spomini, ki bodo v pohorskem zraku živeli naprej.
Sandro Čeh, 3. š
