Jaz nisem na tem svetu zato, da bi izpolnjeval tvoja pričakovanja, in ti nisi na tem svetu, da bi izpolnjeval moja.
Bruce Lee

Letos uvajam pri predmetu Igra in govor tri “spise”: Uvodnega (pričakovanja), potem pa dve refleksiji; po zimskem in končnem Pokuku v pouk. Domišljam si, da dijaki preberejo, kaj pravijo sošolci. No, pravzaprav to vem; Lana je povedala, da je celo prebrala spise izpred let in da opaža spremembe. Krasno; kajti za to v šoli konec koncev gre: za sprememembe. Na več, na bolje, srečneje, zadovoljneje … polneje.
Samo, učitelj

 

1. letnik

 

Kaj pričakujem ? Kaj želim? Česa nočem?

Želim si čim več trenutkov ki si jih bom lahko zapomnil kot dobre spomine na gimnazijo čim več prijateljev pričakujem veliko zanimivih izkušenj in ljudi ne želim si negative v razredu ter v redovalnici :-).

Maks

***

To šolo sem izbrala zaradi moje velike želje in ljubezni do igranja. Obiskujem jo, da bi nadgradila svoje veščine in se naučila novih tehnik, s katerimi  bi bolje izražala svoja čustva in sebe, ter našla čim več različnih načinov upodabljanja likov na odru. Predvsem upam, da mi bo ta šola dala možnost, da najdem in raziščem samo sebe. Kot majhna sem gledališki oder vedno doživljala kot nek magičen prostor kjer sem bila fascinirana na kak način so igralci dali nekemu liku življenje s: spremembo njihovega glasu, mimiko in seveda najbolj pomembno (vsaj meni) povezanostjo s publiko. Vedno bolj opažam kako sem se med odraščanjem neštetokrat srečevala z igralstvom: kot majhna (tudi zdaj) sem zmeraj hotela biti razredni klovn. S svojimi showi med poukom sem sošolce nasmejala in jim krajšala dolge šolske ure. Seveda so me zaradi tega nekateri učitelji videli kot napor oziroma poredno učenko saj so me večkrat poslali ven iz razreda in velikokrat tudi kaznovali z vpisom v easistent, včasih pa tudi z ukorom. Zelo rada sem se tudi vključevala v šolske proslave. Ne glede na to če sem jih vodila, brala kakšno pesem, pela, igrala na klavir,… sem vedno rada bila videna. Smeh ali aplavz ljudi me je vedno spravil v dobro voljo saj mi je dal vedeti, da jim je to kar delam všeč in da me na nek način razumejo.  

Julija Zita Jemec

***

Že v osnovni šoli sem zadnjo triado za izbirni predmet obiskovala pouk Gledališča, kjer sem se spoznala z nastopanjem, sodelovala sem v gledališki skupini. Pripravljali smo igre s katerimi smo nastopali pred svojimi sošolci in ostalimi učenci šole. Srečala sem se z igro, ki me je navdušila.

Pred tem sem imela s tem težave z javnim nastopanjem. Na odru sem lahko postala kdor koli sem želela. Lahko sem bila knjiga v knjižnici, kjer sem predstavila svojo zgodbo, lahko sem bila CD, kjer sem zapela svojo pesem, lahko sem bila medved, ki lomasti po gozdu.

V osnovni šoli sem se udeležila Otroškega parlamenta in sem zastopala svojo regijo v Parlamentu v Ljubljani. Moja strast je zastopanje interesov in njihovo predstavljanje širši množici.

Z obiskom Gimnazije Ptuj oddelka gledališče in film bi se želela naučiti javnega nastopanja, igranja na odru, izgubiti strah pred množico.

Upam, da bom osvojila potrebna znanja in veščine, ki mi bodo omogočile, da bom nadaljevala svojo življenjsko pot.

Ela Šalamun

***

Kaj si želim, česa nočem in kaj pričakujem?

V tem šolskem letu si želim naučiti sprejemati in spoznavati nove ljudi saj v tem nisem prav dober, želim si da bi se naučil čim več znanja ki mi bo dejansko v življenju prišlo prav. Želim si okrepiti osebnost in postati boljši človek.

Ne želim se zapirati vase in požirat čustva, nočem da bi mi ta navada lenobe ovirala pot še naprej v življenju. Ne želim ostati prijatelj le z svojimi prijatelji od prej vendar bi rad razširil krog poznanstva.

Pričakujem leto polno izzivov in nalog s katerimi se bom dokazal drugim in sam sebi. Pričakujem da se bom skozi 4 leta spopadel z marsičem in se hkrati prilagodil in spremenil.

Neo

***

Na Gimnazijo Ptuj sem se prijavil s željo da spoznam ljudi z podobnimi interesi, izboljšam svoje znanje o igri in filmu ter da ugotovim če je igra sploh stvar zame. 

V naslednjih parih letih pričakujem da bom par teh stvari   uspel ugotoviti in da bom naredil par čudovitih spominov na katere se bom spomnil ko bom užival svojo upokojitev, če nebom preveč dementen. 

Upam da nebom imel kakšnih napadov jeze ali česar podobnega in seveda  da se nebi zgodilo kaj, kar bi preveč ločilo naš razred ter otežijo naslednjih par let.

Tomaž

***

Na umetniško smer ptujske gimnazije sem se vpisala z namenom, da spoznam ljudi z enakimi interesi ter sodelujem z njimi v različnih projektih kot so filmi, gledališke predstave in natečaji. Po informativnem dnevu so na mojo odločitev o vpisu na to gimnazijo vplivala predvsem poznanstva in pa praktičnost glede na krajšo pot v šolo. Kljub stresu in naporu, ki ga izobraževanje prinaša sem vesela, da sem že spoznala veliko ljudi s katerimi si že nestrpno veselim sodelovati.

Katarina

***

Na Gimnazijo Ptuj, umetniška smer – gledališče in film sem se vpisala, ker imam zelo rada umetnost in me zanima igranje v gledališču in filmih. Že od malega rada pojem, nekaj let pa sem obiskovala tudi pevski zbor na šoli. Bila sem tudi v finalih tekmovanja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tri leta sem hodila v glasbeno šolo kjer sem se učila igranja klavirja, zdaj pa igram električno kitaro. V letošnjem šolskem letu se veselim, da ne bomo imeli samo osnovnih strokovnih predmetov, ampak se bomo posvetili tudi igranju. Ne želim si stresa in medsošolske drame v razredu.
Katja

***

Torej jaz sem se zaljubil v igro, ko sem stopil v EST in od takrat sem vedel, da vse kar si želim je, da bi bil igralec v filmih in na odru.

Mama je en dan pred informativnimi dnevi prišla povedat, da na Ptuju obstaja Gimnazija Ptuj, kjer majo v umetniškem oddelku smer gledališče in film. Bil sem zelo vesel, da to obstaja in sem mami rekel da si želim pogledati to šolo.

Ko sem se odločal med šolami sta bili dve šoli, kemijska (Ruše) ter Gimnazija Ptuj, ker pa mi je kemija v devetem Razredu šla malo slabše sem se odločil, da bom se vpisal na Gimnazijo Ptuj.

Ko sem izvedel, da sem sprejet sem bil zelo zadovoljen, da sem prišel not. In še vedno sem.

Mislim, da bi vsi mogli it na to šolo!

Klemen

***

V umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, sem se vpisala ker  sem kot majhna vedno rada nastopala pred ljudmi in sem tudi sodelovala v ‘dramskem krožku’ pri katerem smo naredili predstavo in jo odigrali pred našimi starši in ostalimi otroci v šoli in vrtcu. Potem tega krožka oz. izbirnega predmeta ni več bilo na šoli in sem na vse skupaj malo pozabila. Od tistega naprej nisem nikoli imela posebno velike želje za moj poklic in nisem vedela oz. še vedno ne vem kaj bi rada delala v življenju. Veliko sem razmišljala in edino kaj sem se spomnila je bilo da sem kot mala rada nastopala in da bi lahko spet poskusila. Zato pa sem se lani vpisala v dramski krožek izven šole v kulturnem društvu in nastopala kot Pepelka v naši predstavi. Bilo mi je všeč in bilo je zelo zabavno, ampak je zame bilo kar nekaj stresa in včasih se mi iskreno ni dalo. Zato ne morem reči da sem 100% odločena če bi to res rada, ampak upam da mi bo umetniška gimnazija lahko pomagala pri tej odločitvi. Odločala sem se med splošno in umetniško gimnazijo, umetniško pa sem izbrala, ker so se mi predmeti zdeli zanimivi in zato da bom dobila več samozavesti in nove izkušnje da vidim, kaj bi lahko bil moj sanjski poklic. Upam da bo mi všeč ta smer z vsemi novimi predmeti in da bodo mi profesorji pomagali in v lepi luči predstavili gledališče in film. Tako mi bo mogoče to področje in nastopanje spet postalo všeč. Upam tudi da se bom z vsemi sošolci dobro ujela in spoprijateljila. Ne želim si slabe energije v razredu ali na šoli na sploh. Seveda si tudi ne želim preveč stresa in slabih ocen. Upam da bom si šolo zapomnila v dobrih spominih, tako kot tudi profesorje in sošolce.

Lena

***

Za smer gledališče in film sem se odločila, ker sem že od malega z družino veliko obiskovala gledališče. Največkrat smo gledali lutkovne predstave, ki so mi bile zelo všeč. Kasneje sem se v drugem razredu vpisala na dramski krožek, ki sem ga obiskovala sedem let. Tako sem skozi leta spoznavala svet gledališča in nastopanja na odru. Tam sem tudi izvedela za gimnazijo Ptuj in gledališki razred. Tako sem se odločila za to smer.

Pri ponedeljkovi uri mi je bilo všeč, da smo se spoznali na malo drugačen način. Tako, da lahko preko risbe spoznaš osebo. In je takšno spoznavanje malo bolj zabavno.

Lucija

***

Če bi med pred enim letom vprašal; kaj pričakujem, bi odgovorila preprosto in na kratko, da pričakujem, da bo vse lahko, nič dela, da to ni težka šola, vendar se je po enem neuspešnem letu  moje mnenje zelo spremenilo. Letos pričakujem dosti snovi, stresa, mogoče kakšne nove ljubezni, ter nova prijateljstva. Od lani, sem se tudi naučila, da je mir v razredu, ter nič drame lahko včasih tudi dolgočasno, vendar si ne želim spet takšne drame, ter nepoštenih sošolcev ali profesorjev. Nikoli ne bo nič čisto pošteno ali kakor si mi želimo, ampak na kocu se večinoma vse izide. Najbolj pa si želim uspešno šolsko leto, čim manj slabih dni, slabih ocen in še posebej slabih vezi. Brez prijateljstva in dobrih vezi ne deluje dobro nobena skupina, kar pa upam da se pri nas ne zgodi.

Lučka

***

Odkar sem se rodila vem kaj hočem in kaj bom postala. Na gimnazijo Ptuj sem prišla, ker verjamem da, mi lahko profesorji in učenje pomagata doseči moj cilj.

Mia

***

Na umetnostno gimnazijo Ptuj sem se vpisala ker so me informativni dvevi tukaj še najbol navdušili, šola se mi zdi urejena in pozitivna. Želim si da bi se vsa leta dobro razumeli in da bi se vsi počutili dobro ter sprejeto v našem razredu. Nočem da bi se zaradi šole počutila prikrajšano življenja zunaj, in da me preskok med srednjo in osnovno šolo nebi preveč pretresel. Pričakujem sproščene odnose vsa štiri leta.

Pia

***

Že od malega sem se hotela preizkusiti v raznovrstih hobijih. Najprej sem se preizkusila v plesu-bolj natančno v hip hopu in baletu, po začetku osnovne šole pa sem se osredotočila na igranje na odru. Rada sem obiskovala gledališki in lutkovni krožek, a sta razpadla, ko sem začela obiskovati 5. razred. Med tem časom sem začela obiskovati glasbeno šolo in se učila igrati klavir, a sem to upostila po koncu prvega vala korona virusa.

Po tem sem veliko sodelovala na občinsih prireditvah; rada sem bila napovedovalka in recitatorka. Ko sem izvedela da lahko na Gimnaziji Ptuj obiskujem umetniško smer-film in gledališče, sem se hotela takoj vpisati. Mislim, da mi je v teh letih gledališče zelo manjkalo in vesela sem, da lahko znova začnem.

Upam, da se bom lahko naučila veliko novega znanja o gledališču in se bom dobro vklopila v novo družbo.

Tjaša

***

Moja pričakovanja glede igre, govora in gledališča za letošnjo šolsko leto so, da izboljšam vse kar se izboljšati da (npr. mimika obraza, razločnost govora med igranjem, telesna govorica, hitrejše in natančnejše učenje besedila za igro…) in da uspem na čim več področjih. Upam da bom lahko nastopala v različnih predstavah in da bom z vajo ter časom vloženim v to pridobila ogromno znanja. In čeprav so dosežki in rezultati ki jih dosežem zelo pomembni, mi je pa še najbolj pomembno to, da se imam lepo, da uživam v tem kaj delam in razvijem še večjo ljubezen do gledališča.

Zoja

***

V to gimnazijo na ta program sem se vpisala saj mi je gledališče zelo pri srcu. Od malega sem obiskovala gledališče in tudi nastopala v njem kot balerina. Vedela sem da bom zagotovo v prihodnosti delala v umetniški smeri in je ta šola zvenela popolna zame. Pričakujem dosti skupinskega dela saj smo vsi del predstave in moramo sodelovati, česar se zelo veselim. Pričakujem tudi dolge scenarije, ki vem da se jih bo vrjetno teško učiti vendar je tudi to en ključni del, da ustvarimo uspešno predstavo. Ne želim si prepirov med nami sošolci, čeprav ne verjamem, da bi prišlo do kakšnih konfliktov glede na to, da smo se že takoj na začetku dobro ujeli. Želim si, da bomo skupaj ustvarili dobre predstave in še boljše medsebojne odnose.

Laura

2. letnik 

“Filmi vas bodo naredili slavne, televizija vas bo obogatila, ampak gledališče te bo naredilo dobrega.” Terrence Mann

Tudi jaz, tako kot Terrece Mann, si  želim biti dobra na odru. Pa ne samo dobra, temveč rada bi na odru začutila občutek, ko je množica ujeta v trenutek. Ko nestrpno čaka, kaj bo moj naslednji korak. Podoben občutek, ki sem ga že imela, vendar si želim, da  bi tokrat trajal dlje.

  Izboljšati si želim sojo samozavest in koncentracijo na odru in izven njega . Moj cilj v tem letu je začutiti lik, se izražati, govoriti, premikati in gibati kot on. Vlogo želim  do potankosti analizirati in biti na odru pripravljena, da bodo gledalci začutili in videli čustvo, katerega bom izražala.  

V tem letu pričakujem, da se ne bomo več osredotočali samo na sebe, temveč bomo izzvani, da se zanesemo  drug na drugega. Upam, da se bom povezala s soigralko, kateri bom morala zaupati in jo dobro poznati, če želim, da najin del predstave uspe. 

Vesela sem, da bomo tudi to leto na odru govorili Antigono. Ta tragedija in njen način opisovanja dogodkov, mi je zelo prirasel k srcu. Interpretacija Antigone, ki jo bomo obravnavali to polletje se mi zdi zanimiva in poučna, saj se bom soočila z novimi izzivi in hkrati bom dobila novi vpogled, na upodobitev in karakteristiko  Antigone in Kreona.
Nina

***

   Prvi letnik se je hitro iztekel in pred vrati je že drugi. Zapis bi že lahko zaključila s tem, da imam višje cilje in težje izzive, ki jih želim v drugem letniku premagati, ampak bom to raje na kratko pojasnila. 😉

    Priznam lahko, da prvi letnik ni bil poln “brezdelja” in prepričana sem, da se bom v drugem tudi morala potruditi oz. še bolj, saj se bo od nas pričakovalo še več. Mislim, da se o tem lahko vsi strinjamo, medtem ko se glede svojih pričakovanj zelo razlikujemo. Od sebe pričakujem več sprotnega dela in še več vloženega truda. Glede na to, da veliko javno nastopam že od malega, sem na stresne situacije pred publiko pripravljena oz. jih znam “obvladovati”, pa vendar ostaja kanček zdrave mere treme in seveda malo strahu.

     Letos bom do sebe še bolj stroga in zahtevala bom več, to sem si zadala. Trdo delo se vedno izplača, vendar tudi če pride do “spodrsljaja” se moramo pobrati še močnejši. Komaj čakam na trenutke, ki me čakajo v prihodnosti in se veselim vseh lepih dogodkov in izzivov, ki me še čakajo. Vem pa, da je potrebno biti potrpežljiv, saj vse pride in se zgodi ob pravem času vendar je potrebno uživati tudi v sedanjosti.

Zoja

***

UČILA SE BOM SPROTI! Te besede krožijo okrog mene vsak september. A hvala bogu nikoli ne pridejo iz mojih ust, saj vem, da bi se tako lagala sama sebi. Mnogi si to zastavijo za cilj, a le redki pritečejo do ciljne črte.

Postavljanje ciljev mi nikoli ni šlo dobro, ne vem zakaj, a sem bom poskušala potrudit za to nalogo.

Prejšnjo šolsko leto je bilo naporno, a seveda s tem so tisti časi svobode in prostega časa, ko smo lahko dali knjige na stran toliko boljši. A stresa nisem opazila le pri sebi, ampak pri vseh mojih sošolkah … neprespane in prejokane noči zaradi matematike, izguba motivacije in izguba barve in življenja na obrazu. Želja po perfekciji. Mislim, da je ta želja kar velika v mojem razredu in seveda s velikimi željami pride tudi ogromno dela. Včasih je to dobro, človek potrebuje nek cilj, da ima na nek način njegovo življenje smisel, a vse gre v slabo ko pretiravamo … Jaz pravim, da je vse zdravo v moderacijah, z nobeno stvarjo ne smemo pretiravati pa če tudi na prvi pogled zgleda super in zdrava, kot na primer učenje ali celo šport. Sama se nisem nikoli preveč sekirala za ocene, skrbim za njih in se učim, ampak če se kdaj zgodi, da dobim kakšno slabšo ali pa nezadostno oceno, se poskušam ne preveč sekirat, saj ni konec sveta. Vedno je lahko hujše. In če pride do kakšne take situacije se seveda malo zamislim, pomislim za nazaj in se poskušam učit iz svojih napak, kaj bi lahko storila boljše? Kaj sem storila narobe?

Prejšnjo šolsko leto sem tudi opazila, da nisem imela dosti prostega časa za sebe … letos bom poskusila to popravit, a bo težka, saj je moj urnik kar lepo napolnjen. Od hiše grem v temi in domov pridem v temi.

Lana L.

***

Lana S.

***

Za letošnje šolsko leto imam višja pričakovanja kot lani. Zdi se mi, da imam letos, čeprav smo komaj v drugem letniku, veliko več izkušenj z nastopanjem, zaradi česa sem se začetka zelo veselila.

Na koncu prejšnjega šolskega leta nam je profesor  za vnaprej povedal, s čim se bomo ukvarjali letos in nam pripravil besedilo za nastop. Ker imamo letos fokus na pogovoru med dvema osebama oz. dialog se mi zdi, da mi bo to bolj ustrezalo, saj mi je lažje in bolj ugodno, kar pa morda ne leži ostalim. Veselim se letošnjih ur skupaj s profesorjem, saj nam zelo rad pomaga pri pripravah za nastop in se imamo vedno super. Pri urah pričakujem, da bomo veliko časa posvetili  našim emocijam pri govoru in kako lahko to izboljšamo, da bomo publiko še bolj presenetili in z emocijami popeljali po zgodbi. Komaj čakam, da bomo gledalcem lahko predstavili našo predstavo v gledališču, kaj nastopamo pa za zdaj ostaja skrivnost … seveda pa bomo veseli če bo letos prišlo še več ljudi.

Neja

***

V tem polletju imam kar velika pričakovanja. Profesor nas je pred začetkom počitnic razveselil in nam povedal, kaj bomo priredili za predstavo ob koncu tega polletja in nam že razdelil dramsko besedilo.

V ponedeljek, ko smo se prvič spet videli, smo že začeli z analizacijo karakterjev. Razdelili smo se v dve skupini in ena skupina je dobila Antigono, druga pa Kreonta. Sedaj pričakujem in tudi upam, da bomo po tem ko si razdelimo vloge, se več krat pripravljali tudi tako po skupinah in si delili mnenja, čeprav bo se vsak par razlikoval od drugega.

Letošnja predstava bo zahtevala veliko več dela, in veliko več ur pripravljanja kot sta prejšnji dve. Pričakujem še posebej to, da bom tudi jaz zaznala napredek, ki sem ga naredila in ne samo naredila vtis na občinstvo vendar tudi na sebe. Želim lik izpopolniti in ga prikazati natanko v taki luči kot ga jaz vidim.

Verjamem, da z dovolj vloženega truda in veliko profesorjeve pomoči nam bo vsem uspelo, izpeljati to predstavo.

Ajda

***

Nimam kakšnih posebnih pričakovanj. Pričakujem pa, veliko sodelovanja med seboj in delanja v paru. Menim, da bo to šolsko leto zelo zanimivo in polno dela ter pripravljanja. Letos torej prehajamo na dialog. S tem pride veliko več usklajevanja s svojim parom. Ure bodo, po mojem mnenju potekale bolj pestro.

Pričakujem tudi kakšno sproščujočo ali koncentracijsko vajo na začetku katere ure igre in govora.

Glede na to, da imamo dialog bo tudi veliko bolj intenzivno potekal pouk in nastopi na odru bodo videti veliko drugače kot v prejšnjem šolskem letu.

Tudi od sebe pričakujem določene stvari, kot sta: več dela in sodelovanja pri urah.

Aneja

***

Tako ko za vsako šolsko leto, sem si tudi za to postavila neke cilje. A teh se moram držati. Iz mojih izkušenj so bili ti cilji vedno previsoki ali pa se jih le nisem držala. Letos bom to poskusila popravit. Seveda poleg učenja sproti, bom se morala še navaditi sodelovanja pri pouku igre in govora. Ta predmet je drugačen od ostalih, saj ostali temeljijo na teoriji, kjer je več učenja, a tukaj je važneje sodelovanje pri pouku in vaja. Od sebe letos pričakujem nek napredek, tako kot pri pouku, kot pri predstavah.

Tija

***

»Če se na poti proti cilju ustavljaš, da bi vrgel kamen v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikdar prišel do cilja.«  – Fjodor M. Dostojevski

 Vsi tisti, ta najbolj zagriženi imamo/imajo zastavljene določene cilje, katere želimo doseči. Ampak, a je pot do njih res tako preprosta? Če bi bila, verjetno ne bi večina šolarjev že ob koncu septembra obupala s sprotnim učenjem, katerega si zadajo vsake počitnice znova. (*brez zamere do tistih, ki te zaobljube ne prelomite.)

Na poti do svoje končne postaje nas bo čakalo dosti preprek, ki nam bodo želele našo pot do uspeha otežiti. Morda bodo to fizične, morda pa celo tiste na dveh nogah, ki bodo lajale nad nami in jih bo najtežje premagati.

Moji cilji za to polletje pri predmetu igra in govor, so postavljeni visoko, vendar ne previsoko. Tako visoko, da vem, da bom jih lahko, če se bom maksimalno potrudila tudi dosegla.

Sprotno učenje, ki sem si ga zadala med počitnicami (verjetno kot velika večina), bom skušala vzdrževati čez vse leto. Trd oreh, pretežek izziv. Dovolj bo, da se ne bom zadnje tri dni zares posvetila svoji nalogi, ampak ji svoj čas namenila že prej. Ji dala dovolj časa, da se bo razvila v dober nastop, ki ga bomo izvedli ob koncu polletja v gledališču.

Strah? Trema? Čemu? Prav vsi, smo potisnjeni v isto. Vse generacije pred menoj so šle po isti poti in tudi generacije za menoj jo bodo prehodile, zato jo bom tudi jaz.

Trema je dobra do tiste mere, da ne pozabim, zakaj sploh sem, tam kjer sem. Naj je bo v takšni meri, da se bom svoj del nastopa dobro naučila.

Svoje vloge v prvem nastopu še ne poznam do potankosti, vendar jo poznam do te točke, da se zavedam, da bom se morala do naše premiere, postaviti v vlogo svojega lika, ker ga bom tako najlažje razumela, preučila in v gledališču tudi najbolje odigrala.

Če se bom vseh teh priseg držala čez vse leto in ne bo to samo začetna zagnanost, bom lahko ob koncu leta obkljukala dva največja izziva, ki sem si ju zadala v tem letniku. Sprotno učenje ter »zdrava« trema.

Vita

***

 

(Visited 406 times, 1 visits today)
 

Oznake: