V četrtek, 28. 9. 2023, smo se dijaki 4. letnikov, ki imamo na maturi geografijo, skupaj z našimi mentorji, odpravili na strokovno geografsko ekskurzijo v slovensko Istro. Njen namen je bila izvedba nekaterih terenskih vaj, ki predstavljajo nujen del praktičnega dela izpita splošne mature pri geografiji.
Pot nas je vodila skozi štiri velike slovenske pokrajinske enote – Obpanonske, Predaplske, Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine. Pozorno smo opazovali spreminjajočo se pokrajino, ki se je odpirala pred nami in ob profesorjevi razlagi spoti reševali učne liste ter na zemljevid vrisovali pot, ki smo jo že prevozili.
Nato smo, po dobrih 200 kilometrih, naredili kratek postanek na razgledni točki ob gradu Socerb, od koder smo imeli veličasten panoramski razgled na Tržaški zaliv s pristaniškima mestoma Trst in Koper. Odpiral se nam je tudi razgled na Kraški rob, gričevnato pokrajino slovenske Istre, ki se z nizom strmih pobočij spušča v dolino proti morju.
Nadaljevali smo z vožnjo do Kopra, kjer smo, v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Univerze na Primorskem, izvedli dve terenski vaji. Razdelili smo se v dve večji skupini. Pri prvi vaji je bila naša naloga, da kartiramo funkcije stavb na posameznih ulicah v koprskem starem mestnem jedru. Pri tem smo si pomagali z aplikacijo MerginMaps. V dvojicah oziroma trojicah smo opazovali stavbe na dodeljeni ulici in določili prevladujočo funkcijo pritličnega in nadstropnega dela stavbe – stanovanjska, trgovska, storitvena in upravna funkcija, gostinska raba, društva ali organizacije, javni zavodi ter verske ustanove. Po samostojnem raziskovanju ozkih mestnih uličic Kopra smo se ob dogovorjeni uri srečali na Titovem trgu, ki ga obkrožajo številne čudovite palače, stolna cerkev in mestni stolp. Rezultate naših opažanj smo skupaj analizirali v prostorih fakultete. Sledila je še druga in s tem zadnja vaja na naši geografski ekskurziji. Pri tej smo podrobneje spoznali Slovensko primorje z vidika naravnogeografskih značilnosti. Sprehodili smo se do plaže Žusterna, kjer smo se posvetili razlagi profesorice z Oddelka za geografijo o geomorfologiji obale. Tako smo nadgradili svoje znanje o poznavanju klifa kot značilni reliefni obliki visoke ali abrazijske obale. V daljavi smo opazovali fosilni klif, ki ga zaradi človekovih posegov v spremembo obale morje več ne more doseči in je zato danes že skoraj povsem porasel z drevjem in grmovjem. Nato smo s pomočjo najrazličnejših naprav, ki jih geografi uporabljajo pri svojem raziskovanju, izmerili lastnosti zraka in morske vode ter dobljene podatke primerjali s tistimi, izmerjenimi na oceanografski boji Vida na odprtem morju. Hitrost vetra smo izmerili z anemometrom in njegov vpliv določili s pomočjo Beaufortove lestvice. Temperaturo, raztopljen kisik in slanost morske vode smo izmerili z multimetrom. Slanost pa smo ocenili tudi s pomočjo refraktometra.
S terenskimi vajami smo zaključili popoldan in se polni znanja, novih izkušenj in lepih vtisov vrnili na Ptuj.
