Pokuk v pouk

No, pa smo “gledališčniki” končno – po koroni, pouku na Teamsih in odpovedi nastopa zaradi “bolezni v ansamblu” – izpeljali prvič polletje tako, kakor naj bi bilo: Od prve septembrske šolske ure, do generalke v Kulutrni dvorani in zaključne javne predstavitve “Pokuk v pouk” na odru Mestnega gledališča Ptuj. Ali drugače: od ideje do realizacije projekta. (Kakor je dandanes pač že vse projekt: od bolj ali manj dobre ideje – do bolj ali manj po/ne/srečene realizacije. 😉 Ja, življenje kot projekt: “Naredi sam.”)

Dijake 1. in 2. U sem prosil, da opišejo svojo izkušnjo; videnje in doživljanje nastopa. Njihovih pisnih izdelkov namerno nisem v ničemer popravljal (slog, pravopis ipd.) Zato, da bodo ob branju morda ozavestili napake. Verjemem, da bo vsako polletje tudi zapis po Pokuku napisali vedno bolj zanimivo, domiselno in kreativno ter z vedno manj napak.
Zanimivo vas bo spremljati.
Samo, učitelj

Mislim, da je nastop v ponedeljek uspel in je bil boljši od mojih pričakovanj. Bile smo že pripravljene, ker smo imele prvi nastop že v petek za naše sošolce in smo videle kako to poteka tako, da smo vedele kaj pričakovati. Občinstvo je bilo tudi zelo odzivno, kar nam je pomagalo. Treme pri meni sploh ni več bilo in sem bila zato tudi bolj sproščena na odru. Za prvi nastop se je bilo veliko stvari za naučiti, monolog, v katerega si se moral vživeti, grški mit, kjer si moral pripovedovati spontano in si moral imeti stik z gledalci in zborovska pesem, ki je bila zapletena in je bila kar dolga, ampak smo se vse naučile, ker smo imele dovolj časa in smo bile vztrajne. Imele smo tudi minuto spontanosti, kjer sem dobila samostalnik od občinstva in sem morala govoriti eno minuto na to temo. Morale smo se hitro odzvati, razmišljati hitro in imeti stik z občinstvom. Na koncu je bilo vse kar sem hotela, da je bilo zanimivo, dramatično, da nas je pritegnilo in da je bilo humoristično.
Lana, 1. U

***

S svojim nastopom iskreno nisem najbolj zadovoljna, oziroma sem si ga predstavljala v drugačni luči kot to, kar sem pokazala pod reflektorji. Ampak to še ne pomeni, da je nastop bil polom, ravno nasprotno; menim, da je to bila odlična izkušnja zame in mojo igralsko pot.
Dobila sem občutek, kako je nastopati v pravem gledališču, pod pravim “pritiskom”. 
Ko sem stala na odru sem uživala, saj sem vedela da nastopam zase, da sama sebi dokažem da zmorem, gledalci pa so samo še pika na i.
Ko sem tekom nastopa začenjala izgubljati tremo in dobivat občutek za pripovedovanje, sem v hipu pozabila na vse težave in se v hipu sprostila.
Ta produkcija mi je pokazala kako naj svoje igralske sposobnosti izpopolnim in kaj naj še dodam svojemu nastopu, da bo prepričljiv gledalcem. 
Tako kot na odru, sem se zabavala tudi na vseh vajah, na katerih smo se z razredom pripravljali na ta težko pričakovan dogodek. 
Ajda, 1. U

***

Pol leta je minilo in v Mestnem gledališču Ptuj smo izvedli »Pokuk v pouk«, našo predstavo prvega polletja. Nanjo smo se pripravljali že vse od septembra in nastopil je čas, da jo pokažemo publiki.
Pred nastopom smo se zbrali, naredili nekaj vaj in še zadnjič na hitro preleteli potek našega nastopa. Nekaj časa smo preživeli v garderobah, nato pa so ljudje začeli počasi prihajati v gledališče.
Imela sem malo treme, ampak sem se zavedala da nam bo po vsej verjetnosti vse lepo uspelo. Rekla sem si »kaj bo pač bo, naučila sem se, publika pa čaka na čim boljši nastop«. Naredila sem par vdihov in korajžno zakorakala na oder.
Javila sem se čim prej, kot se je dalo, saj: samozavest + dober nastop = po mojem mnenju super kombinacija. Ko sem prišla na oder, so mi bile najpomembnejše prve tri sekunde.
V prvi sem čutila malo treme.
V drugi sem si rekla, da se bom bolj skoncentrirala na moj nastop, kot na to da me kar nekaj ljudi gleda.
V tretji sem globoko vdihnila.
In začela.
Menim, da sem spontano minutko izpeljala dobro in hkrati na sproščen način. Ko sem začela govoriti, je trema izginila. Zelo mi je bil všeč odziv publike. Opazila sem, da se je publika odzivala na tak način, kot sem jim jaz moje besedilo podala, npr. nekaj sem jim povedala na smešen način in publika se je nasmejala. Govorila sem doživeto in zdelo se mi je, da jih je zanimalo, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju.
Mit in monolog smo vse izpeljale dobro. Skozi nastop sem se zelo sprostila in občutek biti na odru, predstaviti publiki nekaj novega, mi je bil odličen. S sošolkami smo se med nastopom ves čas spodbujale.
Na koncu je prišla na vrsto zborovska pesem. Ni nam šla točno po planu, vključenega je bilo nekaj smeha, ampak mislim, da si jo bomo vsi ravno zato tudi zapomnili. Z nastopom smo prišli do konca, sledil je priklon in aplavz.
Občutek na koncu nastopa mi je bil odličen, doživeli smo pravo tremo, publiko, oder, navdušenje in seveda pravi nastop v gledališču.
Naučili smo se, da več dela kot vložimo, več dobimo in boljši je naš nastop. Vložen trud se nam je povrnil. Z veseljem bi nastop še kdaj ponovila, saj je bil ena zelo zabavna in koristna izkušnja.
Upam, da bomo z razredom imeli še več možnosti takšnih nastopov.
Nika, 1. U

***

V ponedeljek 14. marca smo imeli predstavo v gledališču Ptuj. Za to predstavo smo se pripravljali že od oktobra. V gledališče smo se dobili ob 15h, nato smo zvadili se ogreli in šli še enkrat čez točke. Nato  smo odšle do sobe kjer smo se same zvadile se preoblekle in počakale do začetka predslstave. Ob 17h smo odšle na oder. Najprej je imel ravnatelj šole govor nato pa smo se šli igro kjer nam je nekdo iz občinstva dal besedo mi pa smo 1min morali govoriti o tej stvari. Po tem je vsaka povedala svoj grški mit in nato smo povedale monolog. Zadnja točka je bila zborovska pesem. Zadnjo točko bi morale še malo zvaditi sam smo se začele smejati. Čeprav moram še izpopolniti še nekaj stvari kot so hitrost in glasnost govora se mi je  predstava zdela super in sem uživala. 
Vita, 1. U

***

V ponedeljek, 21.3.2022 smo jaz in moje sošolke iz 1.u imele prvič skupen nastop. Večina so prišli samo starši, zato jaz nisem imela tako velike treme. Kar pa ne pomeni, da je nisem imela, saj v za oderju so se mi roke kar tresle. Ko sem stopila na oder se je moja trema skrila, edino kar je bilo opazno je bilo to, da sem veliko gledala v tla. To je zmotilo še mene. Preprosto nisem mogla pogledati publike, če bi lahko ponovila, bi to takoj popravila. Sam nastop po sebi je bil lep, zanimiv in kolikor sem ga jaz doživela tudi sproščen. Starši, profesorji in ostali prisotni so se skupaj z nami posmejali in komunicirali.

Zadovoljna sem z svojim nastopom, saj sem se ga naučila in nisem imela težav. Zborovska pesem pa je bila polomija. Stale smo v vrsti in sem slišala kako sta se Nika in Vita smejali, zato je šlo še meni na smeh. Tudi sama sem se začela smejat in sem komaj nehala. V začetku je kazalo dobro, proti koncu pa se je porušilo vse. Bila sem tudi skoraj brez glasu, zato vsaj ko sem se probala zresnit nisem dala nič iz sebe in se me ni slišalo. Ponovno jo bomo morali predstaviti v Ljubljani in resnično upam, da nam bo takrat zares uspelo.

Moja starša sta bila kljub vsemu zelo zadovoljna z nastopom. Rekla sta, da naš smeh na koncu vsega ni bil tako moteč, ter da je bilo fajn da smo se malo nasmejale. Jaz se z njunim komentarjem ne strinjam, saj sama na sebe glede vsega nisem bila tako ponosna. Bi bilo pa v redu, če bi vsi starši nastop vzeli na takšen način kot moja. Upam da so ga.
Ana, 1. U

Pa smo ga končno dočakali! Naš prvi javni nastop, in to v živo! Po letu in pol naše gledališke poti, se je naposled le izcimil produkt naše vestne poslušanosti in zagretega dela med štirimi stenami šolskega amfiteatra.
»Pokuk v pouk« kot ga je imenoval naš profesor Samo M. Strelec je, glede na odzive naših staršev, babic in dedkov, direktno za Hollywoodska tla. No, saj Mestno gledališče Ptuj ni daleč od tega, ampak naši cilji in sanje nimajo meja. Osebno je bil ta ponedeljek zame precej stresen, saj sem se obremenjevala s tem, da ne bom pozabila izbrane pesmi ali pa zaradi treme zmrznila na odru, povrhu pa seveda ne smem izgledati grozno in prestrašeno. Vendar so bile vse skrbi odveč, saj je vse teklo kot po maslu!
Menim, da je bila to zame in ostale sotrpinke odlična izkušnja, ki nas je še bolj povezala in bo za vedno ostala v našem spominu kot naš prvi nastop.
Sara, 2. U

***

Najprej naj povem, da to ni bil moj prvi nastop na velikem odru v ptujskem gledališču (balerina pa to), bil pa je prvi nastop pred katerim nisem imela nobene treme. Vedela sem česa sem sposobna, in kaj je moja naloga, da se dokažem.
Najbolj stresni del nastopa je bil sigurno govorjenje o izbrani temi, saj do trenutka ko sem stopila na oder nisem vedela o čem bom govorila, ampak se mi zdi, da če govoriš o temi oziroma v mojem primeru svojem najljubšem mestu na svetu, vsa trema ko stopiš pred publiko izgine in poveš samo tisto, kar zares misliš in ti pride na pamet; seveda pa brez zatikanja in jecljanja ker to profesorju ni všeč hehe.
Po moje se lahko vsi, ki smo bili priča temu nastopu lahko strinjamo, da je najbolj zabaven del nastopa bil definitivno, ko so na odru improvizirale Laura, Sanja in Nika, ker takrat pa smo se vsi nasmejali skoraj da ne do solz.
Vse pohvale in čestitke, ki sem jih dobivala po nastopu in še potem naslednji dan v šoli, so res neko gonilo in potrdilo, da je oder res tisto moje mesto in da sem tukaj res na pravi poti.
Manca, 2. U

***

Nastop v Mestnem gledališču Ptuj je bil ogromen korak naprej. Dobili smo pravi občutek za gibanje na odru. Nastop se je odvijal popolnoma spontano, kar pomeni, da smo imeli vso svobodo. Še posebej pri zadnji točki, improvizaciji, si naredil to, kar si v tistem trenutku občutil. Bistvo pa je, da je pravzaprav, vse prav. Ne smeš se preveč obremenjevati ampak se moraš samo prepustiti naključju. Del nastopa sta bila tudi poezija in predstavitev karkoli svojega kot na primer : moja družina, moj kraj, hobi…
Sama moram reči, da sem imela na začetku, kar precej treme, kar je popolnoma normalno, a sem kasneje že našla svoj ritem. Vsekakor je dobra stvar, da nastopaš pred različnimi ljudmi, v različnih dvoranah, na drugačne načine… saj se tako čim bolj navadiš in ti javno nastopanje postane že pravi užitek. Tako da menim, da je ta nastop bil res pravi izziv in dobra podlaga za naprej.
Hana, 2. U

***

“Umetnost nam omogoča da hkrati najdemo in izgubimo sebe.” Thomas Merton

V dveh letih smo se z umetnostjo gledališča le bežno spoznali. Svoje delo smo predstavili na odru mestnega gledališča Ptuj, kjer smo pripravili uprizoritev z naslovom Pokuk v pouk. Že sam naslov naznani vsebino dogajanja; gledalci so prisostvovali poteku našega pouka pri predmetu Igra in govor. Dijakinje smo najprej povedale vsaka kratko zgodbo, katere iztočnica je bila moj, moje, moja,… Jaz sem govorila o svojem domačem kraju, to so Hajdoše. Za tem smo čim bolj doživeto deklamirale izbrano poezijo, moja je nosila naslov Tebi, avtorice Katarine Fistrovič. Nastop smo zaključili s tako imenovano vajo devetih križcev, le ta pa vsebuje tri stopnje. V prvi stopnji se figuri premikata po križcih brez besed, pri drugi dodamo ”oblačke” ki govorijo namesto figur, v tretji stopnji pa je dovoljeno prosto premikanje in govorjenje. Po odzivu obiskovalcev je bil najzanimivejši in najzabavnejši del nastopa, tretja stopnja zadnje vaje. Nastopajoče smo pridobile nove izkušnje tako pred nastopom, ko smo skupaj preživljale tremo kot tudi po nastopu, ko smo si vse vesele oddahnile in čestitale. Prav tako nam ne bi uspelo brez pomoči in podpore mentorja in profesorja Sama M. Strelca, ki se mu hkrati zahvaljujemo. Komaj čakamo na še več takšnih nastopov in smo že pripravljene na nove izzive.
Nika, 2. U

***

Naš nastop v MGP se mi je zdel imeniten, bil je svojevrsten, na trenutke podoben komediji. Vsi nastopajoči smo si izbrali različne pesmi in zgodbe, ki so bile dokaj komične, tako je tudi publika prišla na svoj račun. Najbolj zanimiv del se je odvil pri improvizaciji, ko smo igralci bili postavljeni v situacijo, o kateri nismo vedeli nič. Skupaj s sošolkama sem bila tudi sama del te scene, a smo se izvrstno odrezale. Zdelo se je kot, da bi ta prizor zvadile vnaprej. To je bil naš prvi nastop pred “pravo publiko”, saj je naš prvi nastop lansko leto potekal virtualno. Upam, da bomo lahko te nastope večkrat ponovili, saj bo mi ta ostal v lepem spominu.
Laura, 2. U

***

V ponedeljek je bil moj prvi pravi nastop s predmetom IG.
Pripravljala sem se kar dolgo. To pa zato, ker sem milion krat spremenila temo pri “moja\moje”. Na koncu sem izbrala temo, ki mi je bila res pri srcu in menim, da sem nastop izpeljala kar dobro.  Seveda je še veliko prostora za popravke ampak za zdaj se bom zadovoljila s tem.
Pred nastopom sem bila rahlo živčna, ne preveč. Taka prava mera treme.
V nastopu sem zelo uživala in komaj čakam na naslednjega.
Sanja, 2. U

***

14.3.2022 smo imeli nastop v Mestnem gledališču Ptuj. Sama uprizoritev je presegla moja pričakovanja, vendar ni dosegla mojih ciljev. Nastop je imel dva namena, pokazati kaj delamo pri pouku in se bolje spoznati in “spoprijateljiti” z odrom.
Dan nastopa sem bila zelo živčna in razdražljiva zaradi treme. Ta trema se mi zdi, da je bila odveč, saj je zvečer skoraj nisem več čutila. Občutek imam da sem od vseh treh “točk” najbolje recitirala in najslabše improvizirala. Če bi lahko, bi izbrala popolnoma drugo temo, a v trenutku ko moraš takoj izvesti naslednjo potezo sem se lahko samo na to spomnila, saj sem se o tem že celoten prejšnji teden “sekirala”. Gibanje po odru mi ni neznano, a se mi zdi, da za tiste, ki jim je, je bil nastop dobra odskočna deska.  Upam da se bom hitro znebila strahu igranja in nasploh nastopanja pred neznano publiko.
Na prihodnjih nastopih bi nas rada videla v polnem ansamblu in v bolj barvitih oblačilih. Sem pa ponosna na vse sošolke, saj so se odlično odrezale.
Ina, 2. U

Hvala prof. Andreju Šmidu in likovnikom, da ste izdelali gledališki list za naš zimski Pokuk v pouk. Se priporočamo tudi junija. Hvala prof. Boštjanu  Rihtarju za posnetek, da smo lahko kritično pogledali svoj nastop.

Ena izmed iIlustracij z gledališkega lista oz. letaka. Hvala, likovniki.