Humanistični predmeti, med katere štejemo filozofijo, psihologijo in sociologijo, se sicer po metodi dela in strukturi obravnavanega objekta med seboj razlikujejo, a druži jih to, kar je vsebovano v pomenu njihovega imena: človečnost. Ti predmeti pomagajo mladim ljudem pri iskanju odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.
Psihologija
Ljudje smo duhovno najvišje razvita bitja na tem planetu. Le mi smo sposobni reševati in premagovati ovire, pred katere nas postavlja življenje. Samo ljudje smo sposobni razumeti procese in povezave med njimi, občutiti sočutje in razumeti sebe in druge. Človek se že od nekdaj sprašuje o smislu svojega obstoja. Svet, ki ga zaznava s čutili, je le delček spektra vsebin naše zavesti.
Kaj torej preučuje PSIHOLOGIJA in na kakšen način? Je znanost, ki raziskuje človekovo duševnost, torej skrivnostni svet v nas. Človeku pomaga bolje spoznati in razumeti doživljanje in vedenje samega sebe in drugih. Pri predmetu psihologija so psihološke vsebine obravnavane v štirih sklopih. To so: Psihologija kot znanost, kjer mladi spoznajo predmet in metode psihologije. V drugem sklopu Duševni procesi spoznajo in tako bolje razumejo svoja čustva, motivacijo, soočanje s konfliktnimi situacijami, zaznavanje, učenje in mišljenje. V sklopu Osebnost spoznavajo in razumevajo pojme kot so samopodoba, značaj, temperament in se srečajo z različnimi teoretskimi razlagami osebnosti. V četrtem, zadnjem sklopu pa se ukvarjamo z medosebnimi odnosi, tako dijaki spoznajo različne vzgojne sloge, stališča, predsodke in različne načine vedenj.
Gimnazijska leta so leta odraščanja, ko se otroštvo dokončno poslovi in mladostnik vstopa v nov svet, svet odraslosti. Psihični prostor se širi in preusmerja v raziskovanje notranjih pokrajin ljubezni, odnosov smisla…, kar zahteva veliko notranje moči, iskrenosti do sebe, poguma, svobode. In psihologija mladostnika pri tem spremlja in ga opremlja z znanjem, da se lahko pogumno poda na pot iskanja resnice o sebi, na pot, kjer bo tudi srečal in vzpostavil odnose drugimi, in da bo življenju rekel da.
Sociologija
Sociologija je znanost, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi. Kot sistematična in kritična veda izvira iz dobe razsvetljenstva, kot samostojna znanost pa je bila priznana konec 19. stoletja.
Giddens je zelo nazorno opredelil bistvo sociologije, ko je dejal, da »ponuja poseben in razsvetljujoč pristop k proučevanju človeškega vedenja. Pomeni tudi to, da smo sposobni stopiti korak nazaj od osebnih razlag sveta, da bi uvideli širše družbene okoliščine, ki vplivajo na življenje, ki ga živimo.«
Spremembe v družbi so v zadnjih desetletjih izjemno hitre. Z intenzivnostjo globalizacije se čas in prostor krčita in množični mediji postajajo tisti, ki nam v vsakem trenutku ponujajo informacije o dogajanju v svetu. Razumevanje in kritičnost do informacij in vsebin, je ključno za to, da smo sposobni individualne odločitve in ravnanja umestiti in razumeti v konceptu širših družbenih okoliščin.
Mladostniki danes nimajo enostavne naloge znajti se v svetu v kakršnem živimo. Njihovo odraščanje je precej drugačno od odraščanja njihovih staršev. Velik del svojega (prostega) časa preživijo v »družbi« svojih telefonov in drugih medijev, kjer imajo na dosegu roke v vsakem trenutku ogromno informacij. Naša naloga je v veliki meri ta, da jih (na)učimo te kritičnosti, da jih spodbujamo h kritičnemu mišljenju in k temu, da znajo argumentirano zavzemati in predstavljati svoja stališča. Da so strpni in odprti do drugih in drugačnih. Skozi teme iz učnega načrta spoznavamo delovanje družbe in njenih ključnih institucij. Z aktualizacijo vsebin na konkretnih primerih poskušamo dijakom postaviti ogledalo, da bi se zavedali dogajanja okrog sebe in spoznali pomen svojih stališč, ravnanj in svoje vloge v družbi.
Filozofija
Filozofiji je lastna želja po približevanju modrosti, zato zajema vsa radovedna početja ljudi v vseh starostnih obdobjih. Zanimivo je, da je največ radovednih pri najmlajših, potem radovednost počasi kopni in pri predmetu filozofija poskušamo kopnenje zajeziti. Iz zaplat ostankov radovednosti, ki ležijo skriti pred žarki nenehnih odgovorov s pomočjo vprašanj gnetemo kepe problemov. Za snežaka rabimo tri. In govorimo malo v prispodobah kot pesniki in malo v argumentih kot znanstveniki
Želja po modrosti ima tudi dolgo zgodovino, obstaja tudi zapis te želje (pravimo mu zgodovina filozofije), a v svojem izhodišču, tako rekoč na prvi strani se nahaja filozof Sokrat, za nas je on začetnik štetja časa, ki ni zapisoval, ker je trdil, da je vsa dejavnost filozofije v dialogu, v pogovoru med sogovornikoma, ki mora argumentirano teči, kjer se lovi resnica, a to kar se ulovi, je spremenjen sogovorec, ta ni več nosilec neke vednosti, utrjen je v drži nevednosti.
Če bi vprašanja, ki spremljajo našo radovednost razdelili po sorodnosti problematike, bi dobili tri velike teme: najprej se sprašujemo kaj filozofija sploh je, nato nas zanima kaj je svet in kaj lahko o njem vem in nato kdo sem jaz, kdo je drugi, kdo smo mi, kako naj živimo skupaj.
A uram filozofije mora biti predvsem lastna ta sokratska drža, sicer ostanejo zapiski, ocene, poročila s tekmovanj, slike s filozofskih taborov, celo medijske omembe, ko sodelujemo na prireditvah take vrste, ostanejo maturitetna spričevala in RIC-ove statistike, a tisto res pomembno nima svoje materialne podstati, ostane kot vzpodbujena ali le nadaljevana filozofska radovednost, drža, ki uokviri pogled na prostor in čas, zaostri in obogati. To je naš cilj.
