Dan brez nakupov – dan protesta proti neodgovornemu potrošništvu
V tednu intenzivnega oglaševanja črnega petka so se dijakinje, članice Kluba globalnega učenja (GU) Jana Kuhar, Vanessa Vaupotič, Zarja Malovič, Lucija Dimovski Ivanuš, Nika Urek (4.a), Eva Žlahtič, Eva Žunkovič (4.c), Lara Lah, Ria Ana Hotko, Ina Ostroško (3.u), Nika Črnjavič, Ema Dokl (2.u), Lučka Solina (1.u) odločile, da pripravijo akcijo in spodbudijo vrstnice in vrstnike ter vse zaposlene k razmisleku o lastnih nakupovalnih navadah in pozovejo k odgovornemu nakupovanju – k Dnevu brez nakupov.
Na uvodnem srečanju so nastavile zrcalo lastnim nakupovalnim navadam in svojemu odnosu do črnega petka ter se dogovorile, da pripravijo plakate in krajši radijski nagovor. S plakati so opozorile na negativne učinke hitre mode in nagovarjale k alternativnim oblikam in k bolj trajnostnemu nakupovanju. Po principu ponovne rabe so uporabile stare odslužene plakate, ki so viseli po učilnicah, jih prelepile in jim dale novo vsebino.
Ob razstavljenih plakatih v šolski avli in letakih, ki spodbujajo k 100% popustu, če ne kupiš nič, so pripravile tudi nagovor po šolskem radiu.
Radijski nagovor je bil poziv k spremembam. Tekst nagovora je zapisala Jana Kuhar, članice pa so prispevale vsebino, ki so jo črpale iz različnih virov.
Black Friday ali črni petek je tudi v Sloveniji, žal, postal novembrska stalnica. Črni petek ni več samo petek. Razširil se je že na ves teden ali celo mesec, ko številne trgovine vabijo kupce k nepotrebnim nakupom z neverjetno visokimi popusti. Glede na to, da marsikatere prevzete praznike, kot sta na primer valentinovo ali noč čarovnic obsojamo in ju označujemo za potrošniško naravnana, smo zagotovo premalo kritični do črnega petka, saj je ta dan ena izmed največjih marketinških potez.
Članice kluba globalnega učenja vse dijakinje in dijake ter zaposlene na Gimnaziji Ptuj pozivamo, da se upremo prekomerni potrošnji, ki jo črni petek spodbuja. Odločimo se za nasprotno, za dan protesta proti potrošništvu, za Dan brez nakupov.
Zakaj se nam to zdi tako pomembno? Ker s pretiranim nakupovanjem in kopičenjem oblačil in drugih predmetov na planetu puščamo trajno, neizbrisljivo sled. Za izdelavo ene majice s kratkimi rokavi je potrebnih 2700 litrov vode, kar je približno toliko, kot je povprečen človek spije v dveh letih in pol. Tekstilna industrija letno ustvari 92 milijonov ton odpadkov, v Sloveniji letno zavržemo 17 tisoč ton oblačil. In ne pozabimo na ljudi, ki se skrivajo za v temi številkami. Na ljudi, ki v nečloveških pogojih dan za dnem, zaradi naše neprestane potrebe po novem, lepšem in velikokrat nepotrebnem, garajo za drobiž. V državah svetovnega juga izdeluje oblačila milijone delavcev v t.i. potilnicah, ki so značilne za globalno oblačilno industrijo in proizvajajo cenovno ugodna oblačila. Med njimi je večina žensk, najstnikov in otrok.
V poročilu Inštituta za delo in človekove pravice so med drugim tudi zapisali. Komaj enajst let stara Halima iz Bangladeša je morala v tovarni, kjer izdelujejo spodnje perilo Hanes, dokončati 150 kosov spodnjega perila na uro. Otroke za vsako napako ali počasnost tepejo in nadirajo. Odhod do stranišča ni dovoljen brez nadzora, mila in vode ni. Otroci od izčrpanosti padajo v nezavest. Sledi še več tepeža in vpitja. Vsak dan. To je le ena izmed pošastnih zgodb modne industrije.
V takem svetu mladi ne želimo živeti, zato je skrajni čas za naš aktivni in odločen NE. Ni res, da ničesar ne moremo spremeniti. Skrbno, premišljeno in razumno nakupovanje, spodbujanje lokalnih proizvajalcev, oblačila iz druge roke, izmenjevanje oblačil in lastna ustvarjalna žilica so dobri koraki na poti k spremembam.
Čeprav se zavedamo, da zgolj en dan ni dovolj za spremembe, vas pozivamo, da vsaj danes vaše denarnice ostanejo zaprte.
Naš cilj pa je, kot je zapisala Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus, da vsi »vsak dan spreminjamo svoje vzorce potrošnje in kot potrošniki razmišljamo o zgodbah, ki jih imajo predmeti na trgovinskih policah, o tem, kaj pri nakupovanju zares potrebujemo in kaj z nakupovanjem spodbujamo.«
Zato, preživimo čim več dni brez nepotrebnih nakupov. Samo en planet imamo. Mi ga potrebujemo, on nas ne.
D. Rokavec in R. Merc Furman
