LIKOVNA UMETNOST, UMETNOSTNA ZGODOVINA
»VSE, KAR VEMO , IZHAJA IZ TISTEGA, KAR ČUTIMO.«
LEONARDO DA VINCI
Umetnostna zgodovina je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti, od prazgodovine do danes. Dijaki pri predmetu umetnostne zgodovine ob izbranih spomenikih spoznavajo, doživljajo in vrednotijo likovno umetnost, arhitekturo in urbanizem. Za dijake Gimnazije Ptuj je pomen umetnostne zgodovine izjemen, saj je mesto prava zakladnica spomenikov, ki vsakega posameznika nagovarjajo s svojo prisotnostjo. Od nas, našega vedenja in razumevanja umetnostne zgodovine je pomembno, kakšen bo naš odnos do teh pričevanj preteklosti. Skozi tovrstne vsebine dijak osebnostno zori, razvija občutek za lepo, razvija predstavo o harmoniji, proporcih, se čustveno bogati, razvija kulturno razgledanost. Vsa ta znanja prispevanju k notranjemu bogatenju vsakega posameznika, saj ob stiku z umetnino, slikarskim delom ali arhitekturnim prostorom ustvarjamo dialog, ki teče med nami in umetnino. Vsi ti »dialogi« se trajnostno zapišejo v nas in s tem pridobivamo tisto znanje, ki ga gimnazijec s splošno razgledanostjo potrebuje pri nadaljnjem študiju, ne glede na usmeritev. Umetnostna zgodovina je izrazito interdisciplinarna, saj v svojem bistvu združuje pomembne segmente znanj drugih ved.
 |
| Ekskurzija v Pariz |
 |
| Ekskurzija na Dunaj, ogled stalne zbirke v Umetnostnozgodovinskem muzeju |
 |
| Ekskurzija v Ljubljano, Samostojni ogled mesta |
GLASBA
Glasba je v slovenskem srednješolskem prostoru tradicionalno prisotna, sploh če se osredotočimo na gimnazijsko izobraževanje. Dijaki se z vodenim poukom glasbe srečajo le v prvem letniku gimnazijskega izobraževanja, kar je škoda, saj mladostnik v svojem kognitivnem in čustvenem razvoju še kako potrebuje impulze umetnosti, kulture in morda tudi dokazovanja, vrednotenja in izražanja se skozi glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, ki bi jo lahko vodeno gojil še v višjih letnikih, v kolikor bi imel možnost.
Pri pouku glasbe dijaki prvega letnika gimnazijskega programa ob obravnavanju glasbenih vsebin spoznavajo estetiko in glasbene zakonitosti posameznega zgodovinskega obdobja skozi izvajanje, spoznavanje glasbenih oblik, kompozicijskih tehnik in značilnosti splošnega življenja v določenem obdobju. Nadvse pomembna dejavnost ustvarjanja in poustvarjanja pri pouku glasbe pa še posebej v tem občutljivem obdobju mladostniku izostruje glasbeno občutljivost, dojemljivost za estetske norme, sposobnost doživljajskega in analitičnega poslušanja. Na le teh področjih dijaki z veliko vnemo poglabljajo iz osvajajo nova znanja ter se skozi ustvarjalnost izražajo in spoznavajo. Vse to ob rednem pouku krepijo tudi na obiskih kulturno umetniških programov v sklopu vsakoletnega Kulturnega dne, ko se odpravijo v Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer si ogledajo eno izmed predstav repertoarja, ki ga kulturni hram ponuja. Dijaki prvih letnikov pa poleg le tega doživijo tudi koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer v sklopu Kulturnega dne na področju umetnosti poslušajo koncert, ki ga ponudi glasbena Mladina Slovenije. Odzivi dijakov na tovrstne vsebine so zelo pozitivni in z željo po še več tovrstnih dogodkov. Obiski Slovenskih kulturnih hramov, kjer imajo možnost v živo slišati in videti glasbene vsebine tudi v povezavi s plesom, dijake zelo nagovarjajo, jim dajejo vpogled v nekaj kar za njih ni vsakdanje in jih spodbuja, da se obiskov gledališč, koncertnih dvoran in drugih estetsko visokih umetniških dogodkov ne bodo udeleževali takrat ko morajo, ampak, da doživijo tudi notranjo željo po poslušanju in ogledu tovrstnih umetniških uprizoritev, kar se od splošno razgledanega človeka, katerega bi gimnazija naj dala tudi pričakuje.
Gimnazija Ptuj dijakom omogoča tudi obisk Pevskega zbora. Pevski zbor deluje skozi celotno šolsko leto in ima vaje enkrat tedensko po dve uri. V tem času vsi dijaki, ki se za tovrstno preživljanje prostega časa odločijo preživijo na pevskih vajah, kjer v izbranih skladbah glasbeno poustvarjajo repertoar slovenske in svetovne zborovske zakladnice. Pri izbiri literature imajo dijaki možnost odločanja, saj je del programa posameznega šolskega leta pri pevskemu zboru izbran iz strani pevcev. To dijake še dodatno spodbudi in jim da možnost izvedbe sodobne, moderne, njihove glasbe na zborovski način. Največja tegoba današnjega časa, s katero se srečuje pevski zbor je prezasedenost in razpršenost dijakov na (pre)več področjih in dejavnostih v popoldanskem času, kar seveda nehote vpliva na delo pevskega zbora. Pevski zbor se vsako leto udeleži Intenzivnih pevskih vaj, ki jih šola zadnja leta organizira v Zavodu Marianum v Veržeju. Poleg temeljitega osvajanja zadane zborovske literature se najde čas tudi za spoznavanje in druženje s sopevci, kar je pri delovanju skupine kot je pevski zbor še kako pomembno. Pevci se v času intenzivnih vaj sprostijo tudi na kopanju v termah Banovci, kar mlade ljudi dodatno motivira za trdo delo na intenzivnih pevskih vajah. Vsakoletno sodelovanje na Informativnih dnevih in šolskih proslavah ter prireditvah pa kar kliče po širjenju in spodbujanju tovrstne dejavnosti na Gimnaziji Ptuj. Pevski zbor je 9. maja 2018 in 2019 sodeloval na velikem koncertu gimnazijskih pevskih zborov ob dnevu Evrope v Unionski dvorani v Mariboru, kjer je predstavil zanimiv program. Nemalokrat so vključeni tudi razni inštrumentalisti, ki vokalno poustvarjanje popestrijo z inštrumentalno spremljavo.
V tem sodobnem času digitalizacije in vsega kar je le ta prinesla s seboj ne pozabimo na Platonove besede da glasba oblikuje družbo …
Najvišja umetnost učitelja je prebuditi veselje do ustvarjalnega izražanja in znanja.
(Albert Einstein)
