V ponedeljek, 20. septembra, smo se dijaki četrtih letnikov, ki smo si za maturo kot enega izmed izbirnih predmetov izbrali geografijo, okoli pol sedme ure zjutraj odpeljali proti slovenski obali. Profesorji so nam kmalu za tem razdelili delovne liste. Še ne prav prebujeni smo ob profesorjevi razlagi pričeli z izpolnjevanjem listov. Med vožnjo smo spoznavali značilnosti in zanimivosti pokrajinskih enot, skozi katere smo se peljali na poti do naše končne destinacije.

Naša ekskurzija se je pričela na domačem Dravsko-Ptujskem polju in nadaljevala mimo Dravinjskih goric bližajoč se predalpskim pokrajinam. Najprej smo se peljali skozi Vitanjske Karavanke do prehodne pokrajine, Celjske kotline, ki nam ni postregla z nič kaj lepim vremenom. Tukaj smo opazili tudi nekaj hmeljišč, ki so še posebej značilna za to pokrajino. Čez Posavsko hribovje smo se zapeljali v osrednjo Slovenijo. Pot je potekala brez večjih težav, naleteli smo le na manjši zastoj zaradi prometne nesreče, ki nam je pot podaljšal za približno dvajset minut.

Ko smo zapustili Ljubljansko kotlino, se je vreme opazno spremenilo. Deležni smo bili toplih sončnih pozdravov. Na tej točki smo prešli v dinarsko-kraške pokrajine Slovenije. Iz avtoceste smo videli tri visoke dinarske planote: Hrušico, Nanos in Javornik. Pomembna točka na naši poti skozi Pivško kotlino so bila tudi Postojnska vrata. Ta predstavljajo pomemben prometni prehod iz osrednjega dela Slovenije proti Primorju. Vrata so prav tako najnižji možen prelaz v celotni več tisoč kilometrski gorski verigi, ki se razprostira vse do Črne gore. Naša prva postaja je bil grad Socerb. Tukaj sta se nam pridružila še predavatelja z univerze v Kopru. Sledilo je predavanje na prostem. Z gradu so vidni Slovenska Istra, Tržaški zaliv in mesti Koper ter Trst. Na Kraškem robu je rahla burja razpihala oblake in skupaj z deževjem iz preteklih dni poskrbela, da nam je pogled segel vse do najsevernejše točke Jadrana na eni strani in Alp na drugi strani. Pri gradu smo izmerili še azimut Kopra in tržaške bolnice ter hitrost vetra. Ob razlagi smo izpolnjevali že drugi delovni list, ki se je osredotočal na naravnogeografske značilnosti regije in družbenogeografske značilnosti skozi zgodovino.

Naslednji del ekskurzije je predstavljalo terensko delo v Strunjanu. Tukaj smo se razdelili v dve skupini in spoznavali krajinski park ter geografijo morja. Na današnjem območju parka so nekoč bile soline, danes pa te predstavljajo le majhen del parka. Začeli smo z izpolnjevanjem novih učnih listov. S pomočjo opreme koprske univerze smo izmerili hitrost vetra, temperaturo zraka in morja na površini, slanost, nasičenost s kisikom, količino raztopljenega kisika ter za tem podatke primerjali s podatki iz oceanografske boje. Po tej vaji smo skupini zamenjali in opravili še naslednjo terensko vajo: geomorfologija morja ob Strunjanskem klifu. Še pred začetkom vaje nam je zaradi polne lune ponagajala visoka plima, zato smo morali sezuti čevlje, plažo prečkati sezuti in vajo zaradi mokrih stopal opraviti bosi. Pod klifom smo s svojimi pametnimi telefoni izmerili naklon klifa, naklon obeh kril na vsaki strani gube in naklon plaže.

Iz sončnega Strunjana smo pot nadaljevali v Koper. Preden smo nadaljevali s samostojnim ogledom Kopra nam je profesor iz koprske univerze predstavil še univerzo in njen program. Sledili sta dve uri in pol samostojnega dela po mestu. Vmes smo si privoščili že res zasluženo kosilo, a nismo predolgo počivali, saj so nas že klicale znamenitosti Kopra. Z zemljevidi v rokah smo se sprehodili po celotnem mestnem jedru in izpolnjevali naloge. Mesto ima ogromno značilnosti srednjeveškega mesta. Ulice, ki se ob koncih stekajo na trge, so zelo ozke. Velik del mesta je sicer prenovljen, smo pa naleteli tudi na precej zgodovinskih stavb s prečudovitimi beneškogotskimi okni. Mestno jedro je seveda tudi polno novejših zgradb  iz poznega 20. stoletja. Imeli smo priložnost namočiti si noge, saj je voda imela prijetnih 23 stopinj Celzija. Pot smo končali na trgu Brolo, kjer je tudi upravno središče Kopra.

Ob 17. uri smo se zbrali pri avtobusu in v slovo pomahali  soncu in morskim valovom. Po prijetno izčrpavajočem dnevu, smo se odpravili proti domačim gričevjem na SV strani naše prečudovite Slovenije. Ekskurzijo smo s pohvalo profesorjev spremljevalcev zaključili okoli 20. ure pred gimnazijo na Ptuju.

 

Tina Hvalec, 4. c

Fotografije: Gregor Kovačič

 

(Visited 49 times, 1 visits today)