Uspeh ptujskih gimnazijk na natečaju Evropa v šoli 2022

V tem šolskem letu se je Zveza prijateljev mladine Slovenije na  natečaju Evropa v šoli  osredotočila na 6. cilj trajnostnega razvoja – čista voda in sanitarna ureditev. Natečaj je zato nosil naslov Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja.

Med nagrajenci natečaja Evropa v šoli 2021/2022 so tudi 4 ptujske gimnazijke.

1. mesto v državi na video natečaju so osvojile Lisa Elizabeth Strouken, Pia Maruša Pulko in Klara Kropec, dijakinje 4. b Gimnazije Ptuj, ki so posnele video z naslovom Zmanjšajmo vodni odtis za zeleno prihodnost. Ogledate si ga lahko na https://youtu.be/qxnjIThNUIY

 

Klara Kropec, Pia Maruša Pulko in Lisa Elizabeth Strouken

 

 

2. mesto v državi na literarnem natečaju pa je pripadlo Lari Kolar, dijakinji 2. a oddelka Gimnazije Ptuj, za literarno delo z naslovom Draga voda

Lara Kolar

 

Čestitamo vsem nagrajencem!

Mentorica: Vida Vidovič

 

Draga voda …

… tebi posvečam to delo. Ker nisi samo brezbarvna tekočina brez vonja in okusa, ki nam omogoča preživetje. Ker nisi samo polarna spojina ali pa tista 2 litra na dan, ki jih moramo spiti po priporočilu strokovnjakov. Predstavljaš 70 % Zemljinega površja; mlake, ribnike, potoke, reke, jezera, morja, oceane … Predstavljaš dom mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Predstavljaš mir in spokojnost ali pa grozo in srditost kot ogromen slap ali pa nevarne brzice, spet drugič pa predstavljaš odločnost in vztrajnost, ko si neutrudno utiraš svojo pot med skalovjem. Voda, tvoja prvinskost me je navdihnila, da ti napišem teh nekaj vrstic.

… občudujem te. Naša dežela bi bila brez tebe kot pesnik brez peresa. Si toplo, slano Jadransko morje, ki obliva pomole, rte in klife. Si razburkana gorska reka, ki izvira v osrčju neokrnjene narave in prijetna osvežitev planincu. Kot topel majski dež škrabljaš po strehi, ko s čajem v roki berem svoj najljubši roman. V jesenskih jutrih, ko se dvigne megla, rada gledam odsev Ptuja na gladini lene Drave in v toplih julijskih nočeh, ko se po morskih valovih razlijejo barve sončnega zahoda, pozabim na vse skrbi. Vsepovsod puščaš svoj pečat. Bogata s kalcijevim karbonatom pod Zemljinim površjem snuješ dih jemajoče tvorbe. Po rečni strugi kotališ kamenček, dokler ne dobi popolnoma nove podobe. Koliko zgodb bi ta prodnik lahko povedal. Res si neverjetna, draga voda. Nič čudnega, da si navdihnila marsikaterega velikega pisca. Vsakdo je že kdaj slišal za Gregorčičevo brdko Sočo, pa za Savico, pri kateri se je pokristjanil nesrečni Prešernov Črtomir, ali pa za kakšno ljudsko delo, v katerem si opevana. Draga voda, občudujem te.

… hvala ti. Včasih si želim, da bi lahko spregovorila. Tako dolgo si že na našem planetu. Med tvojimi vrtinci so ujete skrivnosti, neizrečene želje in šumenje tvojih valov pripoveduje zgodbe. S teboj se je začelo življenje in od takrat si vedno tukaj. Koliko solz je preteklo v gajih, skozi katere tečeš, kolikokrat te je kalila rdeča kri, koliko raziskovanja željnih mornarjev je svoj večni mir našlo na dnu oceana. Svet je poln grozot; grozot, ob katerih obnemiš, ti pa tečeš neumorno naprej. Koliko vodnih krogov si že sklenila? Kaj si misliš o nas, draga voda? Na jezovih nam pohlevno kloneš, v poplavah pa terjaš svoj davek. Res si prava uganka. Skrivnostna, nevarna, pa vendar me pritegneš. Tebi voda, tebi bi se želela izpovedati. Vedno, ko me kaj teži. Ti bi moje izpovedi varovala. Ponesla bi jih s seboj v daljne dežele, v neskončne oceane. Bili bi le neznatna pikica, nič pomembnega, kako lepo je upati. Hvala ti, voda.

… oprosti. Ko mislim nate, rada pomislim na kristalno čiste izvire, smaragdne reke in vodo, ki priteče iz pipe, kadarkoli si jo zaželim. Vem, da vsepovsod ni tako. Ponekod tečeš leno, umazana in postana po dolinah smrti in revščine. V oceanih plavajo gore, otoki smeti. Žgoče sonce neusmiljeno tali ledenike. Prisiljena si moriti kot naravna katastrofa, nas pa to ne strezni. Kričiš na pomoč, ves svet kriči na pomoč, mi pa se, dokler smo sami varni, zapiramo v mehurčke brezbrižnosti. Jemljemo te kot samoumevno. Ne zavedamo se slabih navad in dejanj, katerih posledice se počasi kažejo. Nas bo kdaj izučilo? Upam, da takrat ne bo prepozno. Oprosti, draga voda.

… sedaj pa le pojdi. Gotovo se ti kam mudi. Nikoli nisi pri miru. Pojdi in kamor prideš, vdahni pokrajini življenje in lepoto. Postani navdih, tolažba, uteha … Obljubim ti, da se te bom potrudila varovati, da te bodo lahko občudovali še dolgo. Ko mene več ne bo.

                                                                                                                              Lara Kolar

(Visited 210 times, 1 visits today)