Vsako leto jeseni s prvim letinikom obiščemo Mestno gledališče Ptuj. Vsako leto si ogledamo iste reči. In vsako leto opažam, da dijaki “vidijo” oz. opazijo drugačne stvari.

***

V ponedeljek 10. 10. smo učenke 1. u razreda in učitelj Samo M. Strelec obiskale mestno gledališče Ptuj, ki je bilo ustanovljeno 4. decembra 1995.

Najprej smo si ogledali vso stavbo. Videli smo steno polno starih posterjev različnih predstav, ki so se igrale v gledališču. Podrobno smo si tudi ogledali katere vse informacije lahko najdemo na teh posterjih. Videli smo tudi, kako so po stenah obešeni različni rekviziti, ki so jih uporabljali v nekaterih igrah in ogledali smo si tudi prostor z vsemi starimi kostumi, ki so jih igralci nosili v igrah.

Nekatere stvari smo si tudi lahko pomerili. Odšli smo tudi v majhno sobico za razsvetljavo in zvok, kjer smo lahko tudi poskusili delati z vsemi lučmi v gledališču.

Na koncu smo si še ogledali oder kjer smo delali različne igralske vaje in se malo tudi pozabavali.

Videli smo kako je biti in igrati v pravem gledališču ter kako gledališče izgleda in kaj vse lahko v njem najdemo. Ta dan je bil zabaven in poučen.

Lucija Majerhofer, 1. U

***

Gledališčniki iz 1.U smo se 10. oktobra odpravili v gledališče. Najprej smo omenili nekaj zanimivosti o Orfejevem spomeniku. Govorili smo tudi o mitih in nato nadaljevali s vstopom v gledališče.

Ko smo vstopili smo analizirali vse poslikave in vse informacije, ki so bile okrog nas. Govorili smo o nastanku gledališča Ptuj, začetkih gledališča in se nato odpravili naprej. Med potjo v zgornje nadstropje smo si ogledali še nekaj rekvizitov in utrinkov iz predstav. Zanimalo nas je, kdaj in kako so nastale te predstave in seveda nanj dobili odgovore.

Potem smo se naučili opisati gledališki plakat, kar je bilo zelo zanimivo, saj smo se nato tudi v tem preizkusili. Stena prostora je bila polepljena z gledališkimi plakati, kar je izgledalo zelo fascinantno. Pot nas je peljala do najvišje točke muzeja. Najprej smo se slikali na balkonu gledališča in se razgledali. Odpravili smo se v sobo rekvizitov, oblačil in pripomočkov za predstave.

Med seboj smo si izmenjali in podrobneje ogledovali vse rekvizite, lasulje itd. Imeli smo možnost videti veliko novih stvari, ena izmed njih je bilo tudi steklo narejeno iz sladkorja (ki pa seveda ni hrana, čeprav je nekatere vseeno zamikalo poskusiti). Demonstrirali smo tudi kako izgleda, ko ga na predstavi razbijejo.

Ajdina nova frizura!

V skrinji pripomočkov iz »mrtvih« predstav oz. predstav, ki več nikoli ne bodo zaigrane, smo našli čelade, kape, lasulje, lažni denar in še veliko več. Naučili smo se tudi nekaj novih pojmov in se odpravili še globlje v sobe namenjene oblačilom in obutvi. Z majhne terase smo si lahko tudi ogledali oder od zgoraj in bilo je zelo zanimivo. Predenj smo se odpravili na parter, smo s sedežev opazovali oder z najvišje točke, med tem ko so se štirje sošolci učili upravljati luči na odru.

Prišel je čas, da se odpravimo na oder in se poskusimo na njem tudi udomačiti. Skupaj smo opravili nekaj vaj na katere smo že navajeni in nato je tudi vsak izmed nas imel možnost tudi sam opraviti kakšno vajo, medtem ko so nas sošolci opazovali iz publike. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Naloge so bile nam že večinoma znane, ampak smo seveda poskusili par novih stvari.

Obisk gledališča je bil res zanimiv in hkrati poučen. Spoznali smo gledališče iz več zornih kotov in tudi kako se v gledališču delo odvija v zakulisju in ne samo predstava, ki je namenjena obiskovalcem.  Naučili smo se, kako poteka nastanek predstave, uporabo pripomočkov, oglaševanje, nastanek predstave iz tehničnega vidika in še veliko več.

Obisk mi je v pomoč pri boljšem razumevanju in funkcioniranju gledališča kot celote.

Zoja Filip, 1. U

***

Ponedeljek mi na srednji šoli ustreza, še posebej zaradi strokovnih predmetov, ki mi poboljšajo začetek tedna. Kot na primer igra in govor.

V ponedeljek nas je profesor Samo namesto rednega pouka v učilnici in kulturni dvorani peljal v bližnje mestno gledališče Ptuj v katerem bomo doživele veliko naših nastopov skozi leta. Pred gledališčem pa stoji tudi znan Orfejev spomenik po grškem mitu Orfej in Evridika, o katerem nas je pred vhodom opomnil profesor in ga tudi predstavil na način katerega bomo uporabile tudi za svoje mite. Ob vstopu v gledališče nas je pričakal gospod Žuran, ki se je predstavil kot vodja tehnike. Popeljal nas je po njihovi zgodovini in razstavi gledališča, med katero smo tudi ponovile svoje znanje in videle ali kaj pravzaprav znamo. Med opazovanjem smo videle različne fotografije predstav, katere so se včasih uprizarjale, vendar so svojo zadnjo uprizoritev že imele. Na balkonu smo si na hitro ogledale majhen razgled in se odpravile na vrh gledališča, kjer nam je gospod Sandi pokazal kaj vse pravzaprav imajo igralci in osebje sabo, ko se odpravijo gledališča v katerih bodo nastopali. Pokazal nam je tudi vse različne kostume in blago katere uporabljajo za predstave. In seveda nam je pokazal tudi steklo katerega uporabljajo za uprizarjanje lomljenja, razbijanja in podobno. Z njim smo ravnali previdno saj se lahko hitro zlomi, vendar nam ga ni uspelo obdržati v začetnem stanju, saj se je zlomil. Čeprav se je zlomil smo se nasmejali in ga še dalje zlomili na koščke.

Sandi je pazljivo rokoval s sladkorno steklenico. Potem jo je odložil – nehote mimo škatle in videli smo, kako se razleti na tisoč (nenevarnih) koščkov.

Odpravili smo se nazaj na prvo nadstropje, kjer smo lahko sprobavali osvetlitev odra in se malo poigrali z lučmi in efekti, ki jih lahko sprožamo. Poslovili smo se od gospoda Sandija in se še za na konec posvetili našemu nastopu, ki si ga boste lahko ogledali v januarju. Čeprav smo delali vse, kot bi delali tudi v kulturni dvorani, se mi je v gledališču zdel boljši navdih saj seveda smo bile na odru v gledališču. In seveda se na pravem odru tako lahko tudi boljše pripravimo za pravo stvar.

Neja Gyoerek, 1. U

***

Že kot majhna deklica, sem si želela ogledati eno izmed starejših gledališč v Sloveniji, ampak še do sedaj nisem imela priložnosti, da si ogledam Mestno gledališče Ptuj.

Ko sem si z  družino ogledovala razne predstave, sem se od kar pomnim,  spraševala, kaj vse je potrebno, da vidimo predstavo, kot nam jo igralci prikažejo na odru. V veliko čast mi je bilo, da sem si lahko ogledala notranje prostore mestnega gledališča Ptuj.  Gospod Sandi Žuran, ki je tam zaposlen kot tehnični vodja, nam je pokazal tudi tehnično kabino (kjer upravljajo z zvokom in lučmi).  Bila sem navdušena, ko sem videla, kako lahko z tehničnimi stvarmi, izpopolnijo dogajanje na odru in dajejo množici še bolj pristen občutek.

Po ogledalu prostorov je sledilo spoznavanje odra, na katerem bomo januarja tudi imele prvi nastop. Z raznimi vajami,  sem spoznavala vsak kotiček tega odra. Ena izmed vaj,  se mi je še  posebej vtisnila v spomin. Na začetku smo samo stale pri miru in gledale predse. Bila sem nervozna in roke sem imela v neprijetnem položaju. Moja drža  je bila nenaravna, lahko bi rekla tudi prisiljena. Čez nekaj časa smo vajo ponovili, ampak tokrat smo preštevali  sedeže v dvorani. S tem ko sem štela sedeže sem zaposlila svoje misli, da sem pozabila na svojo nervozo.  Pomen te vaje je bil ta, da če kot igralka želim delovati na odru vsakdanja, neprisiljena, samozavestna, predvsem pa izpopolnjena, potem se moram nekako na odru zamotiti.

Ta ura mi je bila res nekaj posebnega in že komaj čakam na naslednje ure, ki jih bom preživljala v Mestnem gledališču Ptuj.

Nina Kocman, 1. U

***

10. oktobra smo se odpravili na ogled gledališča, da ga spoznamo tudi malo bližje in se še preizkusimo na »pravem« odru. Če priznam je minilo že preveč časa, odkar sem sploh bila v Ptujskem gledališču, za kar se ne hvalim. Zahvalimo pa se lahko našemu profesorju, ki nam je to omogočil.

Še eno zanimivo pokrivalo.

Ob vstopu se na levi strani najbolj spominjam velikega platna, ki je bil porisan v večini z rdečimi barvami. Na tej točki sem spoznala tudi, kakšna zgodba se skriva za tem gledališčem. Ta pripoved je tudi vplivala na dvig mojih standardov za mojega bodočega moža. Soprog je namreč svoji ženi kupil gledališče, ki si ga je ona močno želela. Silna ljubezen.

V lučno-tonski kabini.

Med hojo po stopnišču smo si ogledovali tudi ostanke predstav, ki so se nekoč tukaj odvijale. Najbolj zanimivi so bili kostumi, katere hranijo v posebni sobi. Tam nam je naš »vodič« pokazal tudi en zanimiv pripomoček, ki ga lahko na predstavah velikokrat vidimo. Steklenica, katero lahko brez strahu nekomu razbijemo ob glavi.

Pogledali smo si tudi sobo, v kateri svoje delo upravljajo lučkraji, nato smo se še odpravili v dvorano za malo bolj resni del celotnega obiska.

Tedaj, smo se lahko preizkusile v naši bližajoči se produkciji in občutile prave vibracije odra.

Vita Lešnik, 1. U

***

Mestno gledališče Ptuj smo obiskali v ponedeljek 10. 10. 2022. Bila je zelo zanimiva ter zabavna izkušnja.

Najprej, ko smo prišli smo se ustavili pred Ptujskim gledališčem in si ogledali Orfejev spomenik, za tem pa smo se odpravili v gledališče. Stopili smo noter in se znašli v avli/predprostoru. Nato smo prišli v galerijo kjer smo videli, veliko različnih stvari: kostumov, raznih rekvizitov (viteško čelado, klobuke, steklenico iz sladkorja,…). Pred tem pa smo še videli starejše letake, plakate,… ter stopili smo še na balkon, da smo naredili skupno sliko. Čisto spodaj pa je bila garderoba, kjer gosti, ko pridejo na predstavo odložijo plašče/pokrivala, klobuke in kakšen nahrbtnik ali kakšno torbico, če se seveda imajo kaj takšnega zraven. Vse smo si ogledali, potem pa stopili v dvorano oz. avditorij. Lepo se je videl oder in različne postavitve sedežev (poimenovanje postavitve sedežev: arena – na isti ravni kot oder, lože – na sprednji strani in nad ravnijo odra, balkoni – imajo odprti pogled na oder ter so najvišje od ravni odra). 

Stopili smo na oder in začeli ustvarjati oz. vaditi različne stvari (minuto spontanosti, grške mite,…), z drugimi besedami povedano, vadili smo za naš prvi nastop januarja. Res je tudi, da je to gledališče manjše od dvorane  na gimnaziji Ptuj. Na tem odru, v gledališču mi je bil bolj drugačen občutek kot v gimnaziji, v dobrem smislu.

O zgodovini Mestnega gledališča Ptuj sem si zapomnila to, da so ga ustanovili leta 1786.

Aneja Topak, 1. U

***

(Prispevke objavljam nelektorirane. Zato, da bomo spremljali naše napredovanje … tako pri pravorečju … kot pravopisu. Samo M. S.)

(Visited 300 times, 1 visits today)
 

Oznake: