2017/2018ZAKLJUČEK PROJEKTA ZNANJE ZA RAZVOJ Namen projekta Znanje za razvoj je bil razvoj modela za razvijanje ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnih gimnazijah. Model so učitelji, vključeni v projekt, razvijali in preizkušali od oktobra 2014 do avgusta 2017. Ključna teoretična izhodišča ter pridobljena spoznanja in izkušnje so zajeti v spodaj objavljenih dokumentih. Ker je bil uradni jezik projekta nemščina, so tudi rezultati nastali v tem jeziku.
Rezultati projekta Znanje za razvoj: O2 Analiza učnih načrtov povezava O3 Primerjalna analiza znanj, sposobnosti, spretnost pri dijakih in pri učiteljih povezava O4 Katalog znanj, sposobnosti, spretnosti znotraj KK samoiniciativnost in podjetnost povezava O5 Učni proces razvijanja KK samoiniciativnost in podjetnost povezava O7 in O10 Model za razvijanje KK samoiniciativnost in podjetnost ter poenoten model povezava O8 Učni materiali za razvijanje KK samoiniciativnost in podjetnost povezava povezava povezava povezava O9 Mentorski sistem za prenos kompetence in nadzor nad razvojem kompetence povezava O11 Analiza potreb lokalnega okolja povezava O13 Program izobraževanja učiteljev povezava |
2016/2017RAZVIJANJE SPRETNOSTI DELA V TIMU TER URESNIČEVANJA IDEJ Od 12. 9. do 16. 9. 2016 je na Ptuju potekal zadnji od treh sklopov usposabljanja za učitelje ter delavnic za dijake. Teden je bil namenjen razvijanju veščin in spretnosti povezanih z timskim delom ter uresničevanjem idej. V tem delu je Gimnazija Ptuj tesno sodelovala z lokalnim okoljem. Dijaki so dobili priložnost, da rešujejo realne probleme oz. naloge, da razvijajo lastne ideje in da najdejo način, da jih uresničujejo. Naloge so bili iz takih področij in zastavljene na tak način, da so dijaki splošne gimnazije lahko uporabili svoje znanje in svoja močna področja. Kot zelo primerno se je tu pokazalo področje turizma: Gimnazija Ptuj se je povezala z Zavodom za turizem Ptuj ter s Samom Strelcem oz. njegovim muzejem pod mestom – Rovom. Dijaki so dobili naslednje naloge:
Naloga 1: Dizajniranje tematskih kartic (razglednic), ki bodo na nek poseben način promovirale Ptuj. Pri tej nalogi so dijaki lahko uporabili znanje iz umetnosti, informatike, geografije in zgodovine, od mentorjev pa so izvedeli tudi veliko o trendih v oblikovanju ter o razmerju med povpraševanjem in ponudbo.
Naloga 2: Zavod za turizem Ptuj je naročil raziskavo zadovoljstva turistov s turističnimi produkti na Ptuju: dijaki so lahko uporabili znanje sociologije, statistike, informatike, geografije in tujih jezikov. Sami so razvili vprašalnik, sami zbirali podatke ter jih tudi obdelali. Skupaj z mentorji so razmišljali, ako bi turistično ponudbo Ptuja lahko še izboljšali.
Naloga 3: letos poleti je bil na Ptuju odprt “rov”; igralec in režiser Samo Strelec je v enem od rovov pod mestom naredil muzej (in še marsikaj…). Skupina se je ukvarjala z oglaševanjem – iskala je načine, kako ta “rov” oglaševati med mladimi. Tudi tu so dijaki lahko uporabili znanje različnih predmetov, zlasti materinščine, informatike in zgodovine. Zelo dobro so morali spoznati muzej, nato pa izdelati reklamo, ki bo nagovorila osnovnošolce in srednješolce. Razmišljali so o sporočilnosti fotografije, o reklamnih besedilih ter se spopadli z montažo reklamnega oglasa.
Naloga 4: V okviru projekta je pod mentorstvom dveh izkušenih glasbenikov nastala himna projekta. V Osijeku so dijaki s profesionalci posneli dva videospota. Naloga skupine je bila poskrbeti za promocijo projekta ter projektne himne v medijih. Ti dijaki so morali pokazati veliko mero samoiniciativnosti in dobre komunikacijske veščine. Spoznali so delo osebe za stike z javnostmi, navezovali so stike z različnimi medijskimi hišami ter eno od njih obiskali, dajali so intervjuje …
Naloga 5: Gimnazija Ptuj je izdelala družabno igro “Rimljan ne jezi se”. Skupina se je ukvarjala z vprašanjem, kako to igro spraviti na trg. Ker gre za dijake splošnih gimnazij, je bila ta naloga zanje najzahtevnejša. Osvojiti so morali veliko novega znanja, osvojiti koncepte raziskave tržišča, določanja cen in dobička in vse to uporabiti v praksi. Pri vseh teh nalogah so dijake podpirali mentorji iz šole (učitelji) ter mentorji iz že uveljavljenih podjetij. Tako so se lahko učili tudi iz njihovih izkušenj. Dijaki so skozi te naloge lahko spoznali vrednost šolskega znanja (kje je to, kar se v šoli učim, v praksi uporabno), dobili so vpogled v vrsto poklicev, biti so morali kreativni in pokazati veliko mero samoiniciativnosti, spopasti so se morali z novimi, nenavadnimi situacijami ter preživeti izven običajne cone udobja. Med delom so se soočali tudi z neustreznimi rešitvami in neuspehi, na koncu pa so svoje rezultate predstavili »naročnikom«. Vse to so spretnosti in sposobnosti, ki jih dijaki težko razvijajo pri vsakdanjem pouku. Vzporedno z delavnicami za dijake je potekalo tudi usposabljanje za učitelje.
|
2015/2016Projektni razred: 3. d _____________________________________________ 13. in 14. 3. 2017 / Transnacionalni projektni sestanek v Osijeku (Erasmus+) 12.–16. 9. 2016 / Erasmus+ Znanje za razvoj – gostiteljstvo djakov iz Osijeka _____________________________________________ OBISKALI SMO OSIJEK14.–18. 3. 2016V začetku letošnjega šolskega leta smo v novembru v okviru projekta Erasmus+ gostili dijake iz Osijeka, v marcu pa smo jim obisk tudi vrnili. Tako smo se dijaki 3. d-razreda 14. 3. 2016 v spremstvu 6 profesoric odpravili k prijateljem. Pot ni bila predolga, z avtobusom smo potrebovali približno 5 ur. Ko smo prispeli, so nas pred II. Gimnazijo Osijek že čakali naši gostitelji. Skupaj smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo, v kateri smo kosili tudi preostale 4 dni. Vse delavnice in predavanja so potekala v Rektoratu na glavnem trgu Tvrđa. Popoldne smo skupaj z našimi gostitelji odšli domov, kjer smo spoznali njihove družine. Že prvi večer smo imeli na programu snemanje himne, ki je nastala v ptujskem delu izmenjave. V petih projektnih dneh v Osijeku smo v Rektoratu spoznali veliko zanimivih profesorjev in predavateljev. Teme so bile zelo različne, zato je vsak od nas lahko našel kaj, kar ga je zanimalo. Govorili smo o samozavesti, motivaciji za učenje in delo, vodstvu, kreativnosti, v eni izmed delavnic s plesno šolo Broadway pa smo tudi plesali. V Osijeku smo posneli tudi video spot za našo projektno himno. Razdelili smo se v dve ekipi: snemalno ekipo in nastopajoče v videospotu, potem pa smo skupaj z mentorjema iz produkcijske ekipe Fresh box spot posneli video. Ogledali smo si tudi znamenitosti mesta in gledališko predstavo Sumljivo lice. Meni se je v spomin najbolj vtisnil obisk tovarne čokolade Kandit. Videli smo, kako se pripravlja, zavija in odpošilja različne vrste čokolade, najbolj pa smo seveda uživali ob degustiranju. Ana, 3. d Erasmus+, Znanje za razvoj, Izmenjava v Osjeku, ODDAJA – TV PRISPEVEK od 13.38 min _____________________________________________ USPOSABLJANJE ZA UČITELJE IZMENJAVE ZA DIJAKE 2.–6. 11. 2015 / Konferenca projekta Znanje za razvoj na PtujuOBISKALI SO NAS DIJAKI IZ OSJEKAKako priti do prave ideje? Kako si zastaviti cilje? Kako se motivirati, da te cilje dosežeš? Kaj pomeni ravnati odgovorno? Odgovore na takšna in podobna vprašanja so v tednu od 2.–6. novembra 2015 iskali dijaki 3.d-razreda s svojimi gosti iz Osijeka. We Are Here To Stay Prijatelji smo, svi skupa stojimo Odpev: Prijatelji smo, v prihodnost stopamo, Dijaki 3.d-razreda bodo marca 2016 obiskali II. Gimnazijo Osijek. Tudi tam jih čaka vrsta zanimivih delavnic, v ospredju pa bosta temi realizacija idej ter samozavest in optimizem. Nataša Kostanjevec, vodja projekta
|
2014/2015Projekt Znanje za razvoj je bil v prvem letu izvajanja usmerjen v doseganje intelektualnih rezultatov, torej teoretičnih podlag za nadaljnje izvajanje projekta. ANALIZA UČNIH NAČRTOV PRIMERJALNA ANALIZA ZNANJ, SPRETNOSTI IN SPOSOBNOSTI PRI DIJAKIH IN PRI UČITELJIH Za nadaljevanje projekta so najbolj bistvene naslednje ugotovitve: 2. TRANSNACIONALNI SESTANEK
. . Projekt »Znanje za razvoj« v okviru programa Erasmus+ Gimnazija Ptuj je skupaj s partnerskima šolama II. Gimnazija Osijek in Alpen Adria Gymnasium Völkermarkt uspešno kandidirala na prvem razpisu programa Erasmus+ aprila 2014. Septembra 2014 smo tako začeli z izvajanjem triletnega projekta »Znanje za razvoj«. Projekt se ukvarja z možnostmi razvijanja ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnih gimnazijah. Trenutno obstaja namreč nekaj dobrih modelov za razvoj ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost, vendar so ti omejeni na poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi na simulacijo ustanavljanja in upravljanja podjetij. Ne obstaja pa zadovoljiv model, ki bi omogočil razvoj ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnem izobraževanju, kjer to kompetenco razumemo nekoliko širše: »Samoiniciativnost in podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje. Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco: sposobnost ugotavljanja razpoložljivih priložnostih za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji „širšega pogleda“, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega, kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.« (Evropski referenčni okvir, Ključne kompetence za vseživljensko učenje, 2007) |
