Meje mojih pravic so tam, kjer se začnejo tvoje. Zagotovimo človeško dostojanstvo vsakomur. Vsak dan.
“V majhnih krajih, blizu doma – tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. To so kraji, kjer vsak moški, ženska in otrok iščejo enakost pravičnosti, enake priložnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice niso pomembne tam, niso pomembne nikjer.” S temi besedami je Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948, pozdravila borka za človekove pravice, Eleanor Roosevelt.
Izhodišče pri pouku je bila pravica do izobraževanja. Vsi učitelji, ki so imeli videokonference na ta dan, so imeli nameščeno enotno ozadje in so del pouka namenili pomenu spoštovanja človekovih pravic za človeštvo v povezavi s svojim predmetnim področjem.
(Koordinatorice: Renata Merc Furman, Darja Rokavec, Nataša Kostanjevec)
Poudarki iz posameznih ur pouka:
Nemški jezik
- Dijaki so dobili samostojno nalogo, da spoznajo Klaro Zetkin in njeno delovanje. Ogledali so si kratki animirani film o človekovih pravicah in se pogovarjali kršenju človekovih pravic v času 2. svetovne vojne v taboriščih in spoštovanju človekovih pravic v času Berlinskega zidu.
- Dijaki so razmišljali o posameznih človekovih pravicah, ki se jim zdijo najbolj pomembne in bi jih prizadelo, če bi jim bile kršene. Zavedajo se, da pravica do izobraževanja v mnogih okoljih ni izpolnjena in tudi dejstva, da so nekateri dijaki in učenci v trenutnih razmerah v slabšem položaju kot drugi, ko gre za možnosti učenja in sodelovanja pri pouku na daljavo. Temeljni cilj pouka tujih jezikov je poglabljanje in širjenje besedišča, zato so si dijaki ogledali kratek animirani film “Človekove pravice v treh minutah” v nemščini in se naučili nekaj izrazov iz obravnavane teme. Pri izbirnem maturitetnem predmetu pa so si ogledali nekoliko daljšo reportažo, ki je bila posneta ob 70-letnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. V reportaži obravnavane teme in vprašanja so služila kot izhodišča za nadaljnjo razpravo in poglabljanje jezikovnega znanja.
- Dijaki so pogledali kratki video z naslovom “Vsi se rodimo svobodni – Splošna deklaracija človekovih pravic” in govorili o pravici do izobraževanja in pravici do svobode misli, ki se zdita tako samoumevni, pa to na žalost vendarle nista.
- Po pouku pa so nastali tudi sporočilni stripi na obravnavane teme
- strip 1
- strip 2
- strip 3
- strip 4
(Dobrinka Voršič Rajšp, Renata Merc Furman, Maja Mihalič, Nataša Kostanjevec)
Francoščina
- Dijaki so spoznali deklico Malalo, prejemnico Nobelove nagrade za mir in borko za pravico deklet do izobraževanja.
Le 10 décembre – LA JOURNÉE DES DROITS DE L’HOMME – LE DROIT À L’ÉDUCATION
le – symbole de cette lutte – la jeune fille Malala du Pakistan.
(Tatjana Gašparič)
Zgodovina
- Dijaki maturitetne skupine za zgodovino, ki so v predhodnih urah obravnavali ZDA med vojnama, so spoznali pomen Eleanor Roosevelt, žene znamenitega, štirikratnega predsednika ZDA, F. D. Roosevelta, njeno vlogo predsednice komisije OZN za človekove pravice v letih 1946–51 in njen prispevek pri oblikovanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Seznanili so se s skrajšanim in poenostavljenim besedilom Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Izvedeli so tudi, da je Ljubljana dobila doprsni kip Eleanor Roosevelt. Z njim je Slovenija simbolično pokazala, da nam je mar za osebe, ki človeštvu želijo samo dobro.
- V okviru medpredmetnega projekta Antigona so dijaki spoznali pomen vztrajnosti in nujnosti večnega boja za spoštovanje človekovih pravic in pravico dečkov do izobraževanja v antični Grčiji primerjali z današnjo (ne)enako dostopnostjo do izobraževanja glede na spol.
V zaključnih letnikih so obravnavali enakost spolov pri spoštovanju človekovih pravic – zgodovinski razvoj boja za pravico do tajnih volitev, za žensko volilno pravico in pravico žensk do študija. Pod vprašaj so postavili stopnjo demokracije, če država ne zagotavlja vsem temeljnih človekovih pravic.
(Jelka Kokol Plošinjak, Branimir Rokavec)
Geografija
- Pri pouku so se dotaknili pravic migrantov. Govorili so o priseljencih na Nizozemskem in odnosu domačinov do njih. Nizozemska se je srečevala konec kolonialnega obdobja po drugi svetovni vojni s številnimi migranti iz Nizozemskih Antilov , Surinama in Indonezije. Poudarili so, da migracije pogosto povzročijo napetosti med priseljenci in avtohtonim prebivalstvom. Nizozemska se je zaradi potrebe po delavcih odločila za politiko integracije priseljencev. Dolgo je bila raj za iskalce dela in azila. Država je dolgo veljala za najbolj tolerantno in liberalno državo v Evropi. Prva je zakonsko uredila evtanazijo, istospolne zveze in uporabo mehkih drog. Zaradi množičnega priseljevanja je postala multikulturna družba.
Opozorili so, da se je v tej državi v zadnjem času začel pojavljati rasizem in nestrpnost do priseljencev, podobno kot drugod v Evropi. V diskusiji so dijaki iskali idejne rešitve za obvezo držav, kako oblikovati tako priseljensko politiko, ki bo spoštovala človekove pravice in odgovornost, ki izhaja iz mednarodnih sporazumov in hkrati upošteva tudi gospodarstvo in želje domačinov.
(Janja Terbuc)
Kemija
- Opozorili so, da v Deklaraciji o človekovih pravicah ni izpostavljena pravica do zdravega okolja, ki jo imamo zapisano v 72. členu Ustave Republike Slovenije. Ta pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Opozorili so na pomen okoljske problematike iskali razloge zakaj v deklaraciji ta pravice še ni bila omenjena.
(Peter Luknjar)
Psihologija
- Dijaki so potegnili vzporednico s filmom Kafarnaum (film, ki so si ga ogledali v okviru kulturnega dne) in se usmerili na zlorabo otroškega dela 250 milijonov otrok, ki se v 21. stoletju še vedno preživljajo s svojim delom in jim je odvzeta pravica do otroštva, igre, možnosti šolanja, ker so prisiljeni tako zgodaj vstopiti v svet odraslih.
(Zdravka Pernek)
Filozofija
- Pri pouku je tekla živahna debata na temo Človekove pravice, komu že …?, ki jo je profesorica zaradi časovne stiske prekinila in nadaljevala z redno snovjo. Vendar miselno zagreti dijaki so oblikovali pouku vzporedno skupino in debato nadaljevali tudi v odmor.
(Vida Otič)
Svoje vtise je strnil Gal Gojčič Kralj (povezava)
