Der mit den Stöcken tanzt / Das Paar teilt sich den Botschaftsposten
Pleše s palčkami/Par si deli delo veleposlanika
V preteklem šolskem letu nam je bil predstavljen zanimiv projekt velike nemške časopisne hiše Frankfuter Allgemeine Zeitung (FAZ), imenovan Jugend Schreibt (Mladina piše). Vsako leto v okviru projekta dijaki iz različnih držav neposredno spoznavajo delo novinarja in se urijo v pisanju člankov v nemškem jeziku.
Tako sva se tudi Sara Rosalia Gutschi iz 4. C in Vida Glatz iz 4. D odločili, da se bova preizkusili na tem področju. Ker sva obe navdušeni glasbenici, sva po predlogu profesorice Dobrinke Voršič Rajšp in Darje Rokavec izvedli intervju z bivšim ptujskim gimnazijcem, Žanom Tetičkovičem, da bi izvedeli več o njegovi karieri.
Pod mentorstvom gospoda Geralda Hühnerja smo 9. 10. 2020 intervju izvedli kar v gimnazijski knjižnici, saj smo se žal lahko srečali le preko Skype-a. Žan naju je navdušil s svojo nenavadno zgodbo. S prirojenim talentom za šport je že od malih nog smučal in se iz tega razloga tudi vpisal v športni oddelek na Gimnaziji Ptuj. Zaradi poškodbe je moral smučanje opustiti in je svoje življenje obrnil v popolnoma drugačno smer, posvetil se je glasbi. »Začeti z glasbo je bila ena najboljših odločitev, kar sem jih kdaj sprejel,« so bile njegove besede med intervjujem. Talent, verjetno podedovan po očetu, mu je hitro odprl vrata v tujino. Po opravljeni maturi je začel študij na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku in se še bolj izpopolnil na glasbeni poti.
Mladi jazz glasbenik je osvojil že kar nekaj različnih nagrad. Je trikratni dobitnik priznane nagrade ASCAP Young Jazz Composers Award, prejel je mednarodno nagrado za najboljšo izvirno jazz skladbo “ASCAP Johnny Mandel 2012” in nagrado občinstva “Jazzon Audience Award 2012” za najboljšo izvedbo lastne kompozicije. Šport mu je še vedno zelo pomemben, a glasba mu predstavlja življenje. Prizadeva si za magisterij iz bobnov v Barceloni, pa tudi za študij klasične kompozicije v New Yorku.
Intervju z Žanom je bila zelo zanimiva izkušnja, ki nama je dala podlago za pisanje in naju prijetno presenetila zaradi Žanove sproščenosti. Po opravljenem intervjuju sva se skupaj z gospodom Hühnerjem lotili pisanja reportaže. Na skupnih srečanjih, ki so zaradi epidemije potekali na daljavo, smo postopoma ustvarjali prispevek in se urili v novinarskem delu. Prispevek sva posredovali FAZ-u, ki so članek objavili v ponedeljek, 22. 2. 2021, pod naslovom Der mit den Stöcken tanzt ( Pleše s palčkami).
Delo je bilo torej končano, članek je izšel, a najbolj izjemen je bil občutek, ko sva v roke dobili svoj izvod časopisa – in to množično branega časopisa z veliko naklado, v katerem sta se sedaj znašli tudi najini imeni. A ta zaključek se je prelevil v nov začetek. Po predlogu gospoda Hühnerja, da spoznava še prav poseben nemški par, ki si pri nas trenutno deli funkcijo veleposlanika, sva se odločili z delom v projektu nadaljevati. Njuna zgodba naju je namreč tako pritegnila, da ponudbe preprosto nisva mogli zavrniti. V Evropi deljenje veleposlaniške službe sicer ni popolnoma novo, v Sloveniji pa takšnega veleposlaniškega para še nismo imeli.
Sestali smo se 26. 1. 2021 na Zoom konferenci. Oba, Natalie Kauther in Adrian Pollmann, sta bila kljub ravnokar zaključenem delu neverjetno sproščena in odprta za najina vprašanja. Želeli sva izvedeti, kakšno je življenje veleposlanika in kakšne izzive prinaša ta funkcija v družinsko življenje. Imata namreč 8, 9 in 11 let stare otroke, ki zaradi nenavadne službe staršev živijo precej drugače kot njihovi vrstniki, že zaradi nenehnih selitev, menjevanja šol in pogoste odsotnosti staršev. Prav zaradi napetosti in obilice dela sta se odločila, da si bosta službo delila. Slovenija pa je bila že nekaj časa njuna želja, saj ju je očarala že ob prvem obisku. Epidemiološke razmere so družini sicer preprečile, da bi jo v celoti raziskali, se pa po zgledu Slovencev skupaj s “pubertetnim psom”, kot se je pošalil Pollmann, trudijo preživeti čim več časa v naravi.
Zaupala sta nama tudi, da se je njuna skupna življenjska in hkrati službena pot začela leta 2005 na diplomatski šoli v Bonnu. Želja po veleposlaništvu je pri obeh, sicer diplomiranih pravnikih, prišla spontano. Za politiko se zanimajo tudi otroci, a se jim neprestane selitve iz države v državo in poslavljanje od prijateljev za zdaj zdijo tako grozni, da o tem še ne razmišljajo. Kljub temu pa po mnenju staršev življenje diplomata prinese tudi veliko prednosti. Imajo namreč priložnost spoznavati nove države, kulture, pridobiti nove izkušnje ter se zraven veliko naučiti.
Podobno je tudi nama pisanje članka pomenilo izjemno priložnost pridobivanja novih znanj in izkušenj, za katero sva zelo hvaležni.
Sara Rosalia Gutschi, 4. C in Vida Glatz, 4. D
