Zgodovina šole natisni E-pošta

Ptujska gimnazija je ena najstarejših gimnazij na Slovenskem. Nastala je leta 1869 s sklepom oziroma ustanovitveno pogodbo med Deželnim odborom in mestno občino Ptuj.

Vse do leta 1872 je delovala kot Deželna nižja (realna) gimnazija, nato pa je bila razširjena v višjo gimnazijo ob koncu 19. stoletja. Učni jezik je bil seveda nemški, slovenščino so poučevali le dve do tri ure na teden. Da je bil Ptuj takrat prava nemška trdnjava kažejo podatki, da so učitelje, ki so bili narodno zavedni in politično bolj aktivni, dokaj hitro prestavili v bolj nemško okolje, čeprav so bili dijaki že kmalu po ustanovitvi povečini slovenske narodnosti. Ko sta začeli delovati društvi, ki sta načrtno skrbeli za prihod nemških dijakov, se je tehtnica premaknila v korist Nemcev. Tako je bilo vse do leta 1918, do razpada A-O.

V času Kraljevine SHS oz. Jugoslavije je nemščina počasi izginjala, težave pa so začele zaradi nezadostnega števila dijakov, zato so jo oblasti v Beogradu hotele zmanjšati na nivo nižje gimnazije. To se na srečo ni zgodilo, tudi ne v času 30-ih let, ko je državo in ptujsko območje zajela gospodarska kriza. Gimnazija je takrat veljala za »levičarsko« zaradi delovanja dijakov, ki so ga označili kot komunistično, so bili nekateri izključeni, med njimi tudi pisatelj Ivan Potrč, Anton Ingolič, France Mihelič itd. Ob pojavu in krepitvi fašizma oz. nacizma, ki so ga podpirali še vedno ekonomsko močni ptujski Nemci, se je krepil narodno obrambni duh med zavednimi dijaki in profesorji, marca 1941 pa je oblast začasno prekinila pouk. Med 2. svetovno vojno je v narodnoosvobodilnem boju padlo 86 dijakov in 3 profesorji. Nemški okupatorji so seveda spet ustanovili nemško gimnazijo, slovenske profesorje so preselili ali pa so se sami umaknili. Nemška era se je spet končala marca 1945, ponovno pa ptujski hram učenosti sprejme učence, željne znanja, julija 1945 v svobodi. Po vojni se je gimnazija otepala s težavami pomanjkanja slovenskih učbenikov, udarniškega dela dijakov v času obnove itd.
Profesorji pa so morali veliko pozornosti posvečati vzgoji, posebno ideološki, socialistični, po nalogu KP. Gimnazija se je delila na nižjo in višjo gimnazijo, učiteljski zbor si je prizadeval za dvig znanja dijakov, 1953/54 so spet ustanovili tudi knjižnico, za več discipline so vpeljali »horo legalis« itd.
S šolskim letom 1957/58 je zamrla 8-letna gimnazija, vlogo nižjih gimnazij so prevzele 8-letne osnovne šole, gimnazija pa je postala 4-letna srednja šola. V 60-ih letih so večkrat reformiralipredmetnik oz. gimnazijo z namenom, da bi jo približali gospodarstvu, vpeljali so nova, praktično – tehnična znanja, obenem pa so poslovanje približali zahtevam t.i. samoupravljanja. Zadnja generacija, ki je zaključila šolanje z maturo je bila v šolskem letu 1958/59, vse do sredine 90-ih let, ko smo ponovno uvedli maturo, so dijaki opravljali t.i. zaključni izpit.
Posebej slovesno je gimnazija proslavila 100-letnico  svojega obstoja. Gimnazija je v času svojega delovanja zamenjala več lokacij oz. stavb. Najdlje je bivala na koncu Prešernove ulice, od konca 19. stoletja do preselitve v Srednješolski zavoda Ptuj. Začelo se je načrtovanje prehoda v t.i. usmerjeno izobraževanje z dveletnim skupnim programom, nato pa se je lahko izbralo 3 smeri. Nov Srednješolski center je bil zgrajen leta 1979 leta, usmerjeno izobraževanje pa se je začelo 1981 leta. Ta razvoj je nedvomno najbolj boleče zavezal v kontinuiteto gimnazije in izkazalo se je, da je takšna vrsta egalitarizma v izobraževanju slaba poteza.
Ta stranpot se je končala v šolskem letu 1990/91, ko se je spet uvedel splošnoizobraževalni program – gimnazija, v šolskem letu 1994/95 se je spet začela uvajati matura.
Tako je gimnazija previharila viharje in se utrdila kot osrednja ptujska izobraževalna institucija. Potem, ko je zamenjala od daljnega leta 1869 pet oz. lokacij je po dolgih prizadevanjih dobila nove, moderne prostore leta 2001. Spet je postala samostojen  zavod. To je dalo profesorjem in dijakom nov zagon, nadpovprečne rezultate pri maturi, veliko inovativnega in ustavrjalnega dela. Programu splošne gimnazije se je priključil še športni oddelek, zelo uspešno smo sodelovali pri uvajanju novosti t.i. evropskega oddelka v šolskem letu 2004/05. Nove oblike in metode pouka smo uvajali v skladu z zahtevami hitro spreminjajočega sveta, sodelovali in še sodelujemo v več mednarodnih projektih.
Zavedanje, da je v današnjem svetu potrebno interdisciplinarno znanje, da moramo biti odprti v svet je stalnica našega dela. Naši dijaki dosegajo vrhunske rezultate na vseh tekmovanjih različnih predmetnih področij, mednarodno sodelovanje in izmenjave je zelo živahno, ves čas organiziramo strokovne ekskurzije, saj se zavedamo, da je poleg usposabljanje za študij in poklic potrebno spodbujati razvoj sposobnosti in spretnosti za ravnanje v marsikdaj nepredvidljivih razmerah v sedanjosti in prihodnosti.

Marija Meznarič, profesorica zgodovine na Gimnaziji Ptuj (Zapisano v šolskem letu 2011/12)