Slovensko-indijski mostovi novih razsežnosti natisni E-pošta

27. 9.–7. 10. 2015

Zaslepljeni hitimo skozi rutino vsakdanjosti. Ob tem ne opazimo, da si zaradi takega suhoparnega življenja ne vzamemo časa za spoznavanje novih ljudi, novih obrazov ali novih kultur. Mislimo, da je to popolnoma nepotrebna življenjska izkušnja, in ne vidimo, da nam lahko gradnja medkulturnih »mostov« prinese in razvije pomembne kompetence. Tako si ne bomo samodejno ustvarjali predstave o neznanih kulturah, temveč si bomo delili mnenja, krepili odnose, ki se bodo morda obdržali v prihodnosti, ter skupaj ustvarjali in gradili globalno prihodnost. Tokrat brez predsodkov.
Ležerno nedeljsko razpoloženje smo zamenjali z nestrpnim pričakovanjem gostov iz daljne Indije. In končno smo jih dočakali. Za deset dni so postali del naših družin. Prvi trenutki so bili namenjeni spoznavanju naših indijskih vrstnikov, njihovega življenjskega sloga ter navad. Po dolgi in naporni poti sploh niso bili utrujeni, temveč so bili že prvi dan pripravljeni na nove dogodivščine. Že takoj so opazili, da je naše okolje bolj čisto in urejeno, kajti  Indija ima ogromno populacijo in z njo tudi povezane okoljske probleme.
V ponedeljek zjutraj so se indijski dijaki z nami odpravili k pouku. Kljub nepoznavanju slovenskega jezika so ugotovili, da med slovenskimi profesorji in dijaki vlada bolj sproščeno vzdušje. Popoldan pa smo obiskali Maribor in nogometni stadion Ljudski vrt. Do četrtka smo ptujski gimnazijci imeli priložnost, da smo jim predstavili drugačno, a morda niti ne tako zelo drugačno življenje. Doživeli so našo gimnazijsko dinamiko, čeprav niso bili najbolj navdušeni nad zgodnjim začetkom šolske rutine. Gostitelji smo jim popestrili dneve z mini izleti, s kolesarjenjem, spoznavanjem širše družine in znancev. Skupaj smo preživeli veliko prostega časa.
Kulturne razlike so precejšnje, tudi kuhinji se zelo razlikujeta. Imeli smo priložnost poskusiti delček indijske hrane, ki temelji na pestrih začimbah. Slovencem se zdi preveč pekoča, a kljub temu okusna. Tudi Indijcem je slovenska hrana všeč, čeprav se jim zdi premalo začinjena in tudi slana. Če primerjamo naše navade z njihovimi, bomo kar hitro prišli do zaključka, da oni uživajo znatno manjše količine hrane, predvsem mesa. Vera jim prepoveduje uživanje govedine in tako velik del njihove prehrane zajemajo živila rastlinskega izvora.
Veliko razlik smo opazili tudi med slovenskim in indijskim šolskim sistemom. V Indiji osnovne in srednje šole niso ločene, temveč imajo skupaj 12 razredov. Predzadnje leto šolanja si izberejo modul, glede na njihove interese v nadaljnjem izobraževanju. V šoli  veljajo strožja pravila in disciplina. Prav tako morajo nositi uniforme, glede pričesk in izgleda pa veljajo prav tako stroga pravila. Fizični kontakt (objemi, poljubljanje …) je v šoli strogo prepovedan. Presenetil nas je podatek, da za pozitivno oceno potrebujejo le 33 odstotkov, test pa pišejo tri ure. Zaupali so nam, da jim je naš šolski sistem zanimiv ter veliko bolj sproščen.
Veliko smo govorili o pomembnosti izmenjave za nas, ki smo v njej udeleženi, in s tem pozabili omeniti, kako je izmenjava in s tem gradnja »mostov« med kulturami pomembna za lokalno in tudi nacionalno okolje. Tako smo v torek na Gimnaziji Ptuj gostili visokega gosta, indijskega veleposlanika v Sloveniji, ki je s seboj pripeljal vrhunskega indijskega tradicionalnega violinista, Joharja Ali Khana. Skupaj z gospo ravnateljico, njegovo ekscelenco, s profesorji ter z udeleženci izmenjave, smo klepetali ob kavi. Veleposlanik je bil navdušen nad tem projektom, mi pa smo bili ganjeni, ker nas je počastil s svojim obiskom. Isti dan je violinist imel prvorazredni koncert v kulturni dvorani.
Ker so pripotovali z drugega konca sveta, so želeli videti še druge kotičke Slovenije. Tako so se odpravili na štiridnevni izlet. Obiskali so Ljubljano, Bled, Kranjsko Goro ter tam tudi prenočili. Nato so se čez Vršič odpravili do reke Soče ter nato nadaljevali pot do Obale. Obiskali so tudi Benetke. Izlet jim je bil zelo všeč, povedali so nam, da obožujejo slovensko naravo. A vendar so se z veseljem vrnili na Ptuj.
Indija. Slovenija. Dve popolnoma različni državi in kulturi s svojimi običaji. Drugačni ljudje. Ampak mladi iz Indije in Slovenije smo zgradili mostove, vezi. Te vezi bomo negovali tudi januarja, saj jim bomo ptujski gimnazijci obisk vrnili. In prepričani smo, da bodo mednarodna prijateljstva ostala za zmeraj. Srečevali se bomo po vsem svetu. Kajti s podobnimi programi si širimo obzorja brez predsodkov. Vzgajamo se v globalno mladino, ki spoštuje lokalno kulturo.

Ptujski gimnazijci


V izmenjavi sodelujejo: Barbara Gaiser, Tina Turk, Špela Vučak, Eva Petrovič, Jan Harb, Tilen Kolar, Lara Ružič; mentorici: Alenka Ketiš, Brigita Vertič Kumer