(Tudi) naša Indija natisni E-pošta

Govori se o drugačnosti. O življenju na istem planetu, a hkrati na popolnoma drugačen način. O kulturnih razlikah, različnih običajih, vrednotah, predstavah, ciljih … Govori se tudi o kulturnem šoku, ki sem ga tokrat imela možnost izkusiti tudi sama. Niti približno ne ciljam na karkoli negativnega, ampak vsaka sprememba je lahko nekaj edinstvenega. Če to pomeni prepotovati tisoče kilometrov in v okviru izmenjave biti najbolj prijetno sprejet v popolnoma drugačno kulturo, je to nekaj, za kar bom vedno hvaležna. Naši gostitelji so nas odprtih rok pričakali na letališču v New Delhiju. Z dijaki iz šole St. Mark's school smo se spoznali že septembra, ko so obiskali Slovenijo. Ob spoznavanju naše –po njihovem mnenju majhne, mirne in varne – domovine smo se že takrat kljub kulturni razliki povezali in težko se nam je bilo posloviti. Zdaj so nas z največjim veseljem sprejeli medse in nam predstavili svojo deželo. Verjetno se sliši nemogoče, da se človek zdoma počuti tako domače. Ampak čeprav daleč vstran, je bil tokrat občutek natanko takšen. Kot bi bili doma. V 10 dneh smo dodobra izkusili, kaj pomeni gneča na cesti, pri kuhi uporabiti mnogo več kot samo sol in poper, kako je dan začeti s tečajem joge, in predvsem to, kako drugačen, a nepredstavljivo lep in zanimiv je njihov svet.

 

Sčasoma smo se asimilirali in z največjim veseljem odkrivali indijski barviti svet. Ogledali smo si mogočen Taj Mahal v Agri, barantali na bazarjih, spoznali, da na ulico spadajo tudi opice in druge živali, plesali na pandžabi hite in še bi lahko naštevala.

Na gostiteljski šoli nas je obiskal veleposlanik Republike Slovenije, g. Jožef Drofenik. V spominu so mi ostale njegove besede. Učenje ni samo guljenje šolskih klopi in sedenje za zvezki. Je tudi spoznavanje sveta, sklepanje novih znanstev in kar je pomembnejše: določene stvari izkusiti na lastni koži in jih ne le videti prek televizijskega ekrana.

Ko smo se odpeljali s šolskega dvorišča, nismo vedeli, kaj nas čaka. Zdaj pa  menim, da lahko v imenu vseh zapišem, da je bila to izkušnja, ki nam bo za zmeraj ostala v spominu.

 

Ivana Ilec, 4.a