Predavanje o problematiki palmovega olja in načelih pravične trgovine natisni E-pošta

V torek, 4. decembra 2018, so dijaki 2. in 3. letnikov imeli možnost izvedeti, kaj vse se skriva v njihovih najljubših sladkarijah in prigrizkih, tudi v priljubljenem namazu nutella in čokoladi Milka.

Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji  in Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaravni razvoj Focus, sta dijake seznanili s precej aktualno problematiko pridobivanja palmovega olja.

Palmovo olje je zaradi številnih pozitivnih lastnosti in nizke cene  zelo priljubljeno, ne le v prehrambeni, kozmetični in kemični industriji – palmovo olje sestavlja kar 50 odstotkov proizvodov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji ali za osebno nego (najdemo ga v skoraj vsakem industrijsko pridelanem milu, kremi za telo ali obraz, farmacevtskih izdelkih, tekstilu, plastiki, številnih detergentih, svečah in celo gorivu. Po podatkih organizacije za hrano in kmetijstvo pri združenih narodih (FAO) palmovo olje predstavlja kar 35 odstotkov proizvodnje vsega rastlinskega olja na globalni ravni. V Evropi ga porabimo okoli 13 kilogramov na prebivalca na leto. Je najcenejše rastlinsko olje za pridelavo in rafinacijo in hkrati odlična alternativa zdravju škodljivim transmaščobam. S proizvodnjo v obsegu 54 milijonov ton v letu 2011 je palmovo olje prevzelo vodilno mesto v kategoriji predelave rastlinskega olja po vsem svetu.

Velika porast povpraševanja industrije po poceni palmovem olju je vodilo v hitro širitev plantaž oljnih palm v Indoneziji in Maleziji. Med letoma 1990 in 2012 so se plantaže razširile iz 3,5 na več kot 13,1 milijonov hektarjev.  Po nekaterih ocenah je kar 63 odstotkov teh plantaž nastalo na področjih, kjer je bil izsekan pragozd, kar 30 odstotkov pa na izsušenih šotiščih. Vse to vodi do ogromnih izpustov CO2, kar znatno prispeva k podnebnim spremembam, ki jih že zaznavamo na globalni ravni. Do leta 2020 bi se naj  plantaže palm za pridobivanje palmovega olja še potrojile.  Če se bo krčenje tropskih pragozdov tako drastično nadaljevalo, bodo izumrle  tudi številne rastlinske in živalske vrste.

Industrija palmovega olja močno posega tudi na področje kršitve človekovih pravic. Najbolj so oškodovani domačini, ki so morali kar naenkrat zapustiti svoje domove, po novem živijo v mestih, kar jih je prisililo v življenje, ki jim ni znano. Prisiljeni so delati na plantažah za majhen denar. Kar je še huje, oškodovani so tudi otroci. Ti morajo namreč prav tako že zelo mladi začeti delati na plantažah, pogosto so izčrpani, dehidrirani in prikrajšani za otroštvo, plačilo pa je minimalno ali pa ga sploh ne prejmejo.

Vsi v kulturni dvorani smo si postavili enako vprašanje: Kako se lahko izognemo palmovem olju in s svojim ravnanjem pripomoremu k ohranjanju pragozdov in boljšemu jutri.

Rešitev ni povsem enostavna, glede na to da polovica izdelkov v supermarketih vsebuje palmovo olje. Pomembno je, da smo ozaveščeni in da kupujemo izdelke, ki ne vsebujejo palmovega olja ter natančno preverimo sestavine izdelkov, ki jih  vsakodnevno uporabljamo. Predvsem pa se izogibajmo predelani hrani in kupujmo raje lokalna ekološko pridelana živila. Mogoče pa sami raje kdaj spečemo piškote in naredimo svojo domačo nutelo.

Predavanje sta predavateljici zaključili s pobudo, da vsi skupaj  rečemo ne palmovem olju in da  rečemo ne velikim multinacionalkam, ki jih zanima le zgolj dobiček.

 

Brigita Podgoršek