Znanje za razvoj natisni E-pošta

 

2017/2018

ZAKLJUČEK PROJEKTA ZNANJE ZA RAZVOJ

Namen projekta Znanje za razvoj je bil razvoj modela za razvijanje ključne kompetence

samoiniciativnost in podjetnost v splošnih gimnazijah. Model so učitelji, vključeni v projekt,

razvijali in preizkušali od oktobra 2014 do avgusta 2017. Ključna teoretična izhodišča ter

pridobljena spoznanja in izkušnje so zajeti v spodaj objavljenih dokumentih. Ker je bil uradni

jezik projekta nemščina, so tudi rezultati nastali v tem jeziku.

 

Rezultati projekta Znanje za razvoj:

O2 Analiza učnih načrtov povezava

O3 Primerjalna analiza znanj, sposobnosti, spretnost pri dijakih in pri učiteljih  povezava

O4 Katalog znanj, sposobnosti, spretnosti znotraj KK samoiniciativnost in podjetnost povezava

O5 Učni proces razvijanja KK samoiniciativnost in podjetnost  povezava

O7 in O10 Model za razvijanje KK samoiniciativnost in podjetnost ter poenoten model  povezava

O8 Učni materiali za razvijanje KK samoiniciativnost in podjetnost  povezava povezava povezava povezava

O9 Mentorski sistem za prenos kompetence in nadzor nad razvojem kompetence  povezava

O11 Analiza potreb lokalnega okolja povezava

O13 Program izobraževanja učiteljev  povezava

___________________________________________________________________________________

2016/2017

RAZVIJANJE SPRETNOSTI DELA V TIMU TER URESNIČEVANJA IDEJ

Od 12. 9. do 16. 9. 2016 je na Ptuju potekal zadnji od treh sklopov usposabljanja za učitelje ter delavnic

za dijake. Teden je bil namenjen razvijanju veščin in spretnosti povezanih z timskim delom ter uresničevanjem

idej. V tem delu je Gimnazija Ptuj tesno sodelovala z lokalnim okoljem. Dijaki so dobili priložnost, da rešujejo

realne probleme oz. naloge, da razvijajo lastne ideje in da najdejo način, da jih uresničujejo.

Naloge so bili iz takih področij in zastavljene na tak način, da so dijaki splošne gimnazije lahko uporabili svoje

znanje in svoja močna področja. Kot zelo primerno se je tu pokazalo področje turizma: Gimnazija Ptuj se je

povezala z Zavodom za turizem Ptuj ter s Samom Strelcem oz. njegovim muzejem pod mestom – Rovom.

Dijaki so dobili naslednje naloge:

 

Naloga 1: Dizajniranje tematskih kartic (razglednic), ki bodo na nek poseben način promovirale Ptuj.

Pri tej nalogi so dijaki lahko uporabili znanje iz umetnosti, informatike, geografije in zgodovine, od mentorjev

pa so izvedeli tudi veliko o trendih v oblikovanju ter o razmerju med povpraševanjem in ponudbo.

 

Naloga 2: Zavod za turizem Ptuj je naročil raziskavo zadovoljstva turistov s turističnimi produkti na Ptuju:

dijaki so lahko uporabili znanje sociologije, statistike, informatike, geografije in tujih jezikov. Sami so razvili

vprašalnik, sami zbirali podatke ter jih tudi obdelali. Skupaj z mentorji so razmišljali, ako bi turistično ponudbo

Ptuja lahko še izboljšali.

 

Naloga 3: letos poleti je bil na Ptuju odprt "rov"; igralec in režiser Samo Strelec je v enem od rovov pod

mestom naredil muzej (in še marsikaj...). Skupina se je ukvarjala z oglaševanjem – iskala je načine, kako ta

"rov" oglaševati med mladimi. Tudi tu so dijaki lahko uporabili znanje različnih predmetov, zlasti materinščine,

informatike in zgodovine. Zelo dobro so morali spoznati muzej, nato pa izdelati reklamo, ki bo nagovorila

osnovnošolce in srednješolce. Razmišljali so o sporočilnosti fotografije, o reklamnih besedilih ter se spopadli

z montažo reklamnega oglasa.

 

Naloga 4: V okviru projekta je pod mentorstvom dveh izkušenih glasbenikov nastala himna projekta.

V Osijeku so dijaki s profesionalci posneli dva videospota. Naloga skupine je bila poskrbeti za promocijo

projekta ter projektne himne v medijih. Ti dijaki so morali pokazati veliko mero samoiniciativnosti

in dobre komunikacijske veščine. Spoznali so delo osebe za stike z javnostmi, navezovali so stike z

različnimi medijskimi hišami ter eno od njih obiskali, dajali so intervjuje …

 

Naloga 5: Gimnazija Ptuj je izdelala družabno igro "Rimljan ne jezi se". Skupina se je ukvarjala z vprašanjem,

kako to igro spraviti na trg. Ker gre za dijake splošnih gimnazij, je bila ta naloga zanje najzahtevnejša.

Osvojiti so morali veliko novega znanja, osvojiti koncepte raziskave tržišča, določanja cen in dobička in vse

to uporabiti v praksi. Pri vseh teh nalogah so dijake podpirali mentorji iz šole (učitelji) ter mentorji iz že uveljavljenih

podjetij. Tako so se lahko učili tudi iz njihovih izkušenj. Dijaki so skozi te naloge lahko spoznali vrednost šolskega znanja

(kje je to, kar se v šoli učim, v praksi uporabno), dobili so vpogled v vrsto poklicev, biti so morali kreativni in pokazati

veliko mero samoiniciativnosti, spopasti so se morali z novimi, nenavadnimi situacijami ter preživeti izven običajne cone udobja.

Med delom so se soočali tudi z neustreznimi rešitvami in neuspehi, na koncu pa so svoje rezultate predstavili »naročnikom«.

Vse to so spretnosti in sposobnosti, ki jih dijaki težko razvijajo pri vsakdanjem pouku. Vzporedno z delavnicami za dijake je potekalo

tudi usposabljanje za učitelje.

_____________________________________________________________________________________

2015/2016

Projektni razred: 3. d
Projektni tim: Slavica Bratuša, Marija Holc, Renata Merc Furman, Aleksandra Čurin, Manja Bratuž, Sonja Bezjak, Branka Šijanec, Alenka Valentin in Nataša Kostanjevec (vodja projekta).

_____________________________________________

13. in 14. 3. 2017 / Transnacionalni projektni sestanek v Osijeku (Erasmus+)

12.–16. 9. 2016 / Erasmus+ Znanje za razvoj – gostiteljstvo djakov iz Osijeka
Sodelujejo dijaki 4. d in projektna skupina profesorjev. PRISPEVEK PeTV  / PRISPEVEK 1  /  PRISPEVEK 2


_____________________________________________

OBISKALI SMO OSIJEK

14.–18. 3. 2016

V začetku letošnjega šolskega leta smo v novembru v okviru projekta Erasmus+ gostili dijake iz Osijeka,  v marcu pa smo jim obisk tudi vrnili. Tako smo se dijaki 3. d-razreda  14. 3. 2016 v spremstvu 6 profesoric odpravili k prijateljem. Pot ni bila predolga, z avtobusom  smo potrebovali približno 5 ur. Ko smo prispeli, so nas pred  II. Gimnazijo Osijek že čakali naši gostitelji. Skupaj smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo, v kateri smo kosili tudi preostale 4 dni. Vse delavnice in predavanja so potekala v Rektoratu na glavnem trgu Tvrđa. Popoldne smo skupaj z našimi gostitelji odšli domov, kjer smo spoznali njihove družine. Že prvi večer smo imeli na programu snemanje himne, ki je nastala v ptujskem delu izmenjave. V petih projektnih dneh v Osijeku smo v Rektoratu spoznali veliko zanimivih profesorjev in predavateljev. Teme so bile zelo različne, zato je vsak od nas lahko našel kaj, kar ga je zanimalo. Govorili smo o samozavesti, motivaciji za učenje in delo, vodstvu, kreativnosti, v eni izmed delavnic s plesno šolo Broadway pa smo tudi plesali. V Osijeku smo posneli tudi video spot za našo projektno himno. Razdelili smo se v dve ekipi: snemalno ekipo in nastopajoče v videospotu, potem pa smo skupaj z mentorjema iz produkcijske ekipe Fresh box spot posneli video.  Ogledali smo si tudi znamenitosti mesta in gledališko predstavo Sumljivo lice. Meni se je v spomin najbolj vtisnil obisk tovarne čokolade Kandit. Videli smo, kako se pripravlja, zavija in odpošilja različne vrste čokolade, najbolj pa smo seveda uživali ob degustiranju.
Kljub polnemu urniku smo se zelo zabavali, videli in se naučili nove stvari, ter našli veliko novih prijateljev. Ta teden je bil zelo prijetna izkušnja.

Ana, 3. d

Erasmus+, Znanje za razvoj, Izmenjava v Osjeku, ODDAJA - TV PRISPEVEK od 13.38 min

_____________________________________________

USPOSABLJANJE ZA UČITELJE
Prvi sklop usposabljanj za učitelje bo potekal od 2.–6. novembra 2015 na Ptuju. V središču pozornosti bosta dva tematska sklopa: samonadzor ter inovativnost in kreativnost. Usposabljanja bodo naravnana na osebni in profesionalni razvoj učiteljev, kar pomeni, da bodo vključeni učitelji spoznali, kako si zastaviti cilje in se osredotočiti nanje, kako motivirati samega sebe, vztrajati … Naučili se bodo konkretnih metod generiranja idej ter ustvarjanja in iskanja priložnosti. Ključni pojmi teh dveh sklopov so: ciljna usmerjenost, vztrajnost, vestnost, samokritičnost, profesionalnost, samomotivacija, odprtost, ustvarjanje možnosti, radovednost, učljivost, sprejemanje tveganj. Pozornost v tem sklopu usposabljanj pa bo namenjena tudi razmisleku o tem, kako ta znanja, veščine, sposobnosti… prenesti v pouk lastnega predmeta.
Druga dva sklopa izobraževanj za učitelje bosta marca 2016 (Osijek) ter maja 2016 (Völkermarkt).

IZMENJAVE ZA DIJAKE
V tednu od 2. do 6. novembra bo naša šola gostila dijake iz Osijeka in Völkermarkta. Tudi dijaki bodo v tem tednu imeli delavnice povezane z razvojem ključnih kompetenc samoiniciativnost in podjetnost.
Marca 2016 bo 17 naših dijakov obiskalo Osijek, maja 2016 pa Völkermarkt.

2.–6. 11. 2015 / Konferenca projekta Znanje za razvoj na Ptuju

OBISKALI SO NAS DIJAKI IZ OSJEKA

Kako priti do prave ideje? Kako si zastaviti cilje? Kako se motivirati, da te cilje dosežeš? Kaj pomeni ravnati odgovorno? Odgovore na takšna in podobna vprašanja so v tednu od 2.–6. novembra 2015 iskali dijaki 3.d-razreda s svojimi gosti iz Osijeka.
V okviru projekta Znanje za razvoj so dijaki z vključevanjem v različne delavnice, predavanji ter vrsto drugih aktivnosti razvijali ključno kompetenco samoiniciativnost in podjetnost. Gre za skupek znanj, spretnosti in sposobnosti, ki posamezniku omogočajo uresničevanje svojih zamisli.  Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev.
Prvi sklop delavnic, ki ga je organizirala Gimnazija Ptuj, je bil usmerjen zlasti v dve področji, in sicer samodisciplino ter razvijanje kreativnosti.
S predavateljem Janijem Prgićem so dijaki spoznali vedenjski model Tanke črte odgovornosti – razmišljali so o tem, ali so njihovi odzivi na probleme nad ali pod črto. Vsak človek ima namreč svobodo izbire v vsaki življenjski situaciji. Izbira oz. odločitev pa pomeni tudi prevzemanje odgovornosti. Ko se na problem odzovemo z opravičevanjem, valjenjem krivde na druge, zanikanjem storjenega in vdajo, smo pod črto odgovornosti. Taki odzivi povzročajo občutek nemoči, izgubo zaupanja in izgubo osebne svobode.
Nad črto so ljudje, ki stojijo za svojimi odločitvami in so s svojim načinom življenja vzor drugim. Tudi oni ne morejo nadzirati dogodkov, nadzorujejo pa svoj odziv nanje. Zavedajo se, da v vsakem trenutku imajo izbiro. Prgič pravi: »Dejanja, ki jih storite danes, oblikujejo vaše odločitve jutri.« In nadaljuje: »Če sedaj sprejemate slabe odločitve, bo to omejilo vaše možnosti v prihodnosti.«
Dijaki pa so veliko časa namenili tudi razvijanju kreativnosti. Z mentorico mag. Bojano Tancer so spoznavali metode kreativnega razmišljanja, svojo kreativnost pa so razvijali tudi skozi ustvarjalne delavnice ter v iskanju »zelenih« kariernih možnosti, ki jih ponuja okolje, v katerem živijo. Veliko možnosti za izražanje in razvijanje kreativnosti so imeli dijaki tudi v glasbenih delavnicah, kjer so skupaj z mentorjema Simonom in Matejem Virtičem eksperimentirali z glasom in ritmom, napisali pa so tudi besedilo in melodijo himne projekta Znanje za razvoj.

We Are Here To Stay
Himna projekta Znanje za razvoj

Prijatelji smo, svi skupa stojimo
i granice sve rušimo.
Nema nikoga, koji bi nas spriječio,
mi zajedno svijet mijenjamo.

Odpev:
(: We are here to stay, we are here to play,
when you're here with me, standing faithfully,
1. only we define our destiny. :)
2. only you and me define our destiny.

Prijatelji smo, v prihodnost stopamo,
odprtih src lepši svet ustvarjamo.
Pogumni smo, si pot utiramo,
za boljši čas pripravljeni smo.

Dijaki 3.d-razreda bodo marca 2016 obiskali II. Gimnazijo Osijek. Tudi tam jih čaka vrsta zanimivih delavnic, v ospredju pa bosta temi realizacija idej ter samozavest in optimizem.

Nataša Kostanjevec, vodja projekta


.                                                                                                                             .

2014/2015

Projekt Znanje za razvoj je bil v prvem letu izvajanja usmerjen v doseganje intelektualnih rezultatov, torej teoretičnih podlag za nadaljnje izvajanje projekta.

ANALIZA UČNIH NAČRTOV
V tem letu je bila opravljena obsežna analiza učnih načrtov. V analizo so bili vključeni vsi veljavni učni načrti za splošne gimnazije. V vseh treh državah so bili rezultati analize podobni: največ možnosti za razvijanje ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost se ponuja pri pouku materinščine in tujih jezikov, pri vseh ostalih predmetih pa vsaj nekaterih znanj, spretnosti in sposobnosti.

PRIMERJALNA ANALIZA ZNANJ, SPRETNOSTI IN SPOSOBNOSTI PRI DIJAKIH IN PRI UČITELJIH
Od januarja 2015 smo se ukvarjali z izbiro in prilagajanjem ustreznega orodja za ugotavljanje znanj, spretnosti, sposobnosti povezanih s ključno kompetenco samoiniciativnost in podjetnost. Izdelano orodje smo testirali na 100 dijakih Gimnazije Ptuj, po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti pa je bil vprašalnik preveden tudi v hrvaščino in nemščino. Avstrijski partner je vprašalnik prenesel v spletno okolje, v maju pa smo pričeli z izvajanjem anket. Anketiranih je bilo skupaj 2256 dijakov in 236 učiteljev, torej dovolj velik vzorec, da je reprezentativen in da omogoča vpogled v trenutno stanje na področju ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost.
Anketa je vsebovala 6 sklopov vprašanj in ti so bili tudi temelj za analizo znanj, spretnosti ter sposobnosti pri učiteljih in pri dijakih:
1.    Realizacija idej
2.    Samozavest in optimizem
3.    Samokontrola
4.    Timsko delo
5.    Inovativnost
6.    Vodstvene sposobnosti

Za nadaljevanje projekta so najbolj bistvene naslednje ugotovitve:
-    Razvitost kompetence samoiniciativnost in podjetnost pri učiteljih ni bistveno boljša kot pri dijakih.
-    Opazne so razlike med državami: Hrvati imajo največ primanjkljajev pri vodstvenih sposobnostih ter v sklopu samozavest in optimizem, Avstrijci  pri samokontroli in timskem delu, Slovenci pri inovativnosti in realizaciji idej.
-    Ni opaznih razlik med mlajšimi in starejšimi dijaki, kar pomeni, da na področju ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost dijaki brez sistematičnega razvijanja te kompetence ne razvijejo.
-    Ugotovljene so razlike med dijaki glede na kraj bivanja. Pri vseh so rezultati dijakov, ki živijo v mestu nekoliko boljši od rezultatov dijakov, ki živijo v suburbanih naseljih. Najslabše so se odrezali dijaki, ki prihajajo iz vaškega okolja.

2. TRANSNACIONALNI SESTANEK
1. in 2. julija 2015 je v Osijeku potekal 2. transnacionalni sestanek. Udeležila sta se ga po dva predstavnika iz vsake partnerske šole. Gimnazijo Ptuj sta zastopali Nataša Kostanjevec in Slavica Bratuša. Sestanek je bil namenjen pregledu dosežkov 1. faze projekta ter načrtovanju usposabljanj za učitelje ter mobilnosti za dijake, ki bodo izvedene v šolskem letu 2015/2016.

.                                                                                                                             .

Projekt »Znanje za razvoj« v okviru programa Erasmus+

Gimnazija Ptuj je skupaj s partnerskima šolama II. Gimnazija Osijek in Alpen Adria Gymnasium Völkermarkt uspešno kandidirala na prvem razpisu programa Erasmus+ aprila 2014. Septembra 2014 smo tako začeli z izvajanjem triletnega projekta »Znanje za razvoj«. Projekt se ukvarja z možnostmi razvijanja ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnih gimnazijah.

Trenutno obstaja namreč nekaj dobrih modelov za razvoj ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost, vendar so ti omejeni na poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi na simulacijo ustanavljanja in upravljanja podjetij. Ne obstaja pa zadovoljiv model, ki bi omogočil razvoj ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnem izobraževanju, kjer to kompetenco razumemo nekoliko širše: »Samoiniciativnost in podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje. Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco: sposobnost ugotavljanja razpoložljivih priložnostih za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji „širšega pogleda“, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega, kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.« (Evropski referenčni okvir, Ključne kompetence za vseživljensko učenje, 2007)